Parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevne zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic, je včeraj zaslišala prve tri priče: nekdanjo v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana Brigito Čokl, predsednika KPK Borisa Štefaneca in višjega nadzornika za sistemsko korupcijo pri KPK Mirjana Hrena. Njihova pričanja niso postregla z novimi dejstvi.
Čoklova je bila v. d. generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana okoli pol leta, in to na prehodu iz leta 2015 v leto 2016. Med pričanjem je poudarila, da v času njenega mandata pri nabavi medicinskih pripomočkov ni bilo nobene posebnosti. Nabava je po njenih besedah potekala po ustaljenih postopkih in na podlagi že prej sklenjenih pogodb.
Izpostavila je, da v času njenega vodenja ljubljanskega UKC tudi ni bilo nobenega večjega javnega razpisa. Ker so bile pogodbe sklenjene že pred njenim mandatom, je bila po njenih besedah pozorna predvsem na nove anekse k pogodbam. Dejala je, da med njimi ni bilo nobenega, ki bi bil povezan z nabavo žilnih opornic oz. t. i. stentov.
Med pričanjem je Čoklova tudi poudarila, da kot v. d. generalne direktorice UKC ni imela nobenega stika z lobisti ali dobavitelji medicinskih pripomočkov. Prav tako po njenih besedah ni bila deležna kakršnihkoli pritiskov. Je pa kot nedopustno označilo prakso "sprehajanja pospeševalcev prodaje iz farmacevtskih družb po bolnišnicah".
Pojasnila je, da si je v času vodenja UKC prizadevala, da bi se taka praksa čim bolj omejila. V celoti je po njenih besedah ni bilo mogoče preprečiti, saj bolnišnice delujejo kot odprte ustanove, vključno z njihovimi hospitali. Problem je ponazorila s podatkom, da ima samo glavna stavba UKC kar 28 vhodov, po več vhodov pa imajo tudi dislocirane enote.
Sicer je Čoklova, ki je bila v času ministrovanja Tomaža Gantarja (zdaj poslanca DeSUS in člana preiskovalne komisije) tudi državna sekretarka, opozorila, da o vsebini parlamentarne preiskave ne ve skoraj ničesar, o njej pa se tudi ni posebej informirala. Poudarila je tudi, da se ne čuti odgovorno za kakršnokoli nepravilnost v zvezi z nabavo žilnih opornic.
Štefanec je med pričanjem predvsem ponovil izsledke Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o nabavi medicinskih pripomočkov v bolnišnicah, ki jih je komisija objavila sredi novembra. Ključna ugotovitev KPK je bila, da slovenske bolnišnice za pripomočke svetovnih proizvajalcev plačujejo več, kot za enake pripomočke plačujejo bolnišnice v drugih evropskih državah enotnega trga EU.
Dejal je, da do preplačil prihaja zato, ker bolnišnice izdelka od proizvajalca oz. multinacionalke ne morejo kupiti drugače kot z javnim naročilom, posredniki pa imajo ekskluzivno pravico njegove prodaje v Sloveniji. KPK je zato predlagal, naj bi nakupe medicinskih pripomočkov izvajala družba, registrirana v tujini, ki bi bila v lasti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Štefanec je izpostavil zavzemanje KPK za vzpostavitev registra medicinskih pripomočkov, ki bi omogočil primerjavo cen znotraj Slovenije pa tudi z ostalimi državami, ki imajo register. Predsednik KPK ključno težavo vidi v napačnem sistemu javnih naročil, kar se po njegovih besedah kaže tudi pri nabavi žilnih opornic.
Težavo vidi tudi v praksi, da velik del nabave medicinskih pripomočkov poteka prek naročilnic oz. v okviru naročil malih vrednosti. Poleg tega so zdravniki edini, ki odločajo o tem, kateri pripomočki oz. katere žilne opornice bodo nabavljene. Register bi zato po njegovih besedah moral opredeliti vrsto opornic, ki so ustrezne za posamezne primere.
Štefanec je še opozoril, da KPK pri obravnavi nabave medicinskih pripomočkov v bolnišnicah ni ugotovil primerov korupcije. Pojasnil je tudi, zakaj ni KPK preiskovalni komisiji takoj izročila vse zahtevane dokumentacije. Po njegovih besedah nikakor ni šlo za skrivanje dokumentacije ali nespoštovanje komisije, ampak zgolj za upoštevanje zakonodaje.
Nadzornik za sistemsko korupcijo pri KPK Hren pa je članom preiskovalne komisije podrobno razložil postopke, ki jih je KPK uporabil pri obravnavi nabave medicinskih pripomočkov v bolnišnicah. Pri tem je nekaj pojasnil dal na za javnost zaprtem delu seje.
Preiskovalna komisija je bila sicer ustanovljena aprila letos, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo stente po bistveno višji ceni kot v tujini. Parlamentarno preiskavo so zahtevali poslanci SDS, NSi in skupina nepovezanih poslancev.
Za pričanje Čoklove, Štefaneca in Hrena se je komisija odločila sredi novembra.