Trdi, da predlagatelji interpelacije niso predstavili niti enega samega argumenta, s katerim bi uspeli utemeljiti, da krši prisego ob imenovanju. Meni tudi, da so v njenem mandatu naredili največ doslej.
Po mnenju Kolar Celarčeve vse točke v interpelaciji, ki so jo vložili poslanci SDS, temeljijo na govoricah, nepreverjenih trditvah in populističnih ocenah, v odgovorih pa da je vsako od postavk interpelacije "z argumenti, podatki in primeri temeljito" zavrnila.
"V celotnem besedilu interpelacije me predlagatelji namenoma osebno diskreditirajo, mestoma tudi žalijo, predvsem pa z zatiskanjem oči pred dejanskimi dobrimi rezultati slovenskega zdravstva prav oni sami spodbujajo neupravičeno nezadovoljstvo med prebivalkami in prebivalci Slovenije ter med zdravstvenimi delavci," je zapisala.
Na očitek, da je soodgovorna za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, je odgovorila, da je odgovornost in pristojnost preprečevanja in odkrivanja korupcije v pristojnosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov in organov pregona. Ob tem pa tudi sama skupaj s službami ministrstva ukrepa v primerih suma korupcije, pri čemer je navedla, da je podala kazenski ovadbi zaradi protipožarnega sistema na onkološkem inštitutu in zaradi energetske sanacije bolnišnice Topolšica.
Predlagatelji v interpelaciji Kolar Celarčevi očitajo tudi odgovornost za zaplete na otroški kardiologiji na pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Ministrica je v odgovoru nanizala celotno kronologijo poteka dogodkov na programu otroške srčne kirurgije in pri službi za kardiologijo na omenjeni kliniki ter aktivnosti ministrstva.
Tako je kot popolnoma neutemeljeno je označila trditev predlagateljev v interpelaciji, da ni nikoli zares ukrepala po poročilu mednarodne komisije o stanju na področju otroške srčne kirurgije. Zapisala je, da na ministrstvu namenjajo vse svoje moči iskanju rešitve, ki bo najboljša za zdravljenje otrok.
Očitek v interpelaciji leti tudi na odgovornost za dolge čakalne dobe. Kolar Celarčeva je pojasnila, da se Slovenija tako kot vse države EU srečuje z dolgimi čakalnimi dobami, zato zavrača trditev, da je kriva za problem dolgih čakalnih dob. Vzroki za dolge čakalne dobe pa so po njenih navedbah več napotitev na sekundarni nivo, kar je posledica podaljšanja življenjske dobe, pa tudi stavke zdravnikov ter poziv sindikata Praktikum k večjim napotitvam na sekundarni nivo.
Poudarila je, da so se čakalne dobe v Sloveniji povečevale že v letih pred njenim nastopom mandata, njihovo skrajševanje pa da je prednostna naloga njenega dela in vlade. Kot je navedla, je ministrstvo skupaj z vlado izvedlo številne ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, aktualno stanje pa po njenih navedbah kaže, da se na nekaterih čakalnih dobah že kažejo prvi učinki. Število čakajočih na prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti se je od 1. maja do 1. julija letos zmanjšalo za pet odstotkov, medtem ko se je število čakajočih na storitve v enakem obdobju zmanjšalo za štiri odstotke. Odločno zavrača očitke o nedelujočem sistemu eNapotnice, saj da tako eNapotnica in eNaročanje v celoti in polno delujeta.
Glede očitka, da je soodgovorna za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov, pa je ministrica zapisala, da že od začetka mandata opozarja, da varčevanje v zdravstvu ni več mogoče, saj je v času krize zaradi varčevalnih ukrepov zgubilo veliko sredstev. Kot je navedla, je prvič po letih stagnacije zagotovila dodatna sredstva za zdravstvo in začela z ukinjanjem varčevalnih ukrepov.
Široko je tudi pojasnila, kateri zakoni in podzakonski akti so bili v času njenega mandata sprejeti in kateri so še v pripravi oz. v postopku sprejemanja, predlagateljem pa vrača žogico, da očitki v interpelaciji glede zakonodaje izvirajo iz konceptualno različnih stališč.
"Če smo res vsi za dobrobit državljank in državljanov Slovenije, boste vse predlagane zakonske spremembe sprejeli. Navedeni sveženj zakonov se vsebinsko navezuje in skupaj predstavlja napovedane nujno potrebne spremembe v zdravstvu. Zato nikakor ne drži očitek predlagatelja, da zakonodaja prihaja nepovezano," je tudi navedla.
Sicer pa Kolar Celarčeva trdi, da so v njenem mandatu glede na dejstvo, da se je v šestih letih pred začetkom njenega mandata na tem mestu zamenjalo šest ministrov in sta doslej mandat v celoti izpeljala le Dušan Keber ter Božidar Voljč, storili doslej največ.
Odgovor na interpelacijo so nedavno objavili na spletni strani DZ. Pričakuje se, da bodo poslanci o usodi ministrice glasovalo na redni septembrski seji DZ. Podpora Kolar Celarčevi je sicer znotraj koalicije negotova.