Če bi kdo želel, da Slovenci ostanemo butasti oziroma da naše intelektualne elite stvari še manj razumejo, kot jih, je Siolovo priporočeno branje ravno pravšnje, je duhovito pripomnil tvitar Marko o izboru desetih knjig za boljše razumevanje današnjega družbenega in političnega časa. Za portal v lasti države, ki se z vlado Mira Cerarja na vse načine otepa privatizacije, ravna po socialistični ideologiji, želi biti (lažno) socialna in drugačna mnenja označuje za fašističen sovražni govor, boljševistični agitprop ni presenetljiv, zato so imena in knjige nekako logična: To vse spremeni Naomi Klein, Kapital v 21. stoletju Thomasa Pikettyja, Globalni minotaver Janisa Varufakisa, Liberalizem, fašizem, neoliberalizem Tomaža Mastnaka, Ponovno izumljanje socialnega Stephana Lessenicha in Na begu Boštjana Videmška, če naštejemo samo nekatere.
Osnovna značilnost teh knjig je, da je kapitalizem (po novem neoliberalizem) kriv za vse tegobe tega sveta; od globalnega segrevanja in množičnih migracij do revščine in (novodobnega) fašizma, ki je, logično, kakopak, zarota kapitalizma. Eden od komentatorjev je zapisal: »Če bi gospa Mrevlje (avtorica prispevka) živela pred 500 leti, bi pač v skladu s časom promovirala protireformacijske knjige, pred 50 leti bi promovirala protikapitalistične, danes pa promovira protineoliberalistične. Gospa se pač, kot pripadnica salonskega proletariata, spozna na modo (in enoumje).«
Seveda obstajajo boljše knjige za razumevanje sodobnega časa, tiste, ki ne verjamejo v zlobne palčke in dobre vile, ki razkrivajo ozadja brez poskusov revidiranja zgodovine. Drugače od Siolovih te knjige preprosto in vsakomur razumljivo opišejo, da prav pomanjkanje domoljubja in kapitalistične logike svet vodi v brezno. Ena takih je knjiga Pot v propad Axela Kaiserja, ki prepričljivo in s citiranjem dokumentov dokaže, da za finančno krizo ni bil kriv kapitalizem, ampak vlade, ki so se z vedno novimi regulacijami vmešavale v poslovanje bank.
Druga priporočljiva knjigha, ki je protiutež Videmškovi, so Kresovi Damirja Črnčeca, ki poleg varnostnega vprašanja pred islamskim ekstremizmom poudarja tudi svobodo govora kot eno največjih demokratičnih pridobitev. Za razumevanje, zakaj so nekatera gospodarstva uspešna, druga vse manj ali sploh ne, ker tonejo v socializem, so vsaj tri dela: Lekcija o ekonomiji Henryja Hazlitta, skrajšana verzija Bogastva narodov, in Milton Friedman, Ideje in vpliv velikega ekonomista prostega trga Eamonna Butlerja. Ob njih pa še: Civilizacija. Kako so vrednote zahoda osvojile svet Nialla Fergusona in Zakaj narodi propadajo Darona Acemogluja in Janesa A. Robinsona.
Ker so bralci Reporterja vendarle nadpovprečno izobraženi in najbolj zahtevne zadeve razumejo tudi v angleščini, še nekaj tujih naslovov, ki so dostopni na (ja, neoliberalnem) Amazonu: Culture of Critique Kevina B. MacDonalda, Freedomnomics Johna R. Lotta, Homo Americanus Tomislava Sunića, The Closing of the Muslim Mind Roberta R Rilleyja in Fools, Frauds and Firebrands Rogerja Scrutona.