Državni svet je namreč marca izglasoval zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije DZ, ki bi pod drobnogled vzela poslovanje podjetij Gen-I in Star solar in financiranje največje vladne stranke premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.
DZ mora skladno s poslovnikom komisijo ustanoviti, je pa predsednica DZ Klakočar Zupančič državni svet pozvala k dopolnitvi zahteve. Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč presodila, da je opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa.
Predsednica DZ je DS pozvala k dopolnitvi zaradi potencialne nezakonitosti ali celo neustavnosti, a dobila odgovor, da državni svet zahteve ne bo dopolnjeval, je pojasnila v današnji izjavi. Po njenih navedbah so odgovor dobili 16. aprila, zato odreditve komisije tudi še ni uvrstila na redno aprilsko sejo. Kolegij predsednice DZ se je namreč o sklicu slednje dogovoril že pred tem.
Klakočar Zupančič bo to točko uvrstila na eno od prihodnjih sej, pri čemer bodo spoštovani vsi poslovniški roki, je zatrdila in zavrnila očitke o zavlačevanju z odreditvijo parlamentarne preiskave.
Slednje ji namreč očitajo v opozicijski SDS, predsednik NSi Matej Tonin pa je danes izrazil pričakovanje, da bo parlamentarna preiskava odrejena nemudoma. "Vse ostalo bi pomenilo kršitve samega poslovnika in tudi parlamentarnih postopkov. V zadnjih tednih pa zelo pogosto opažamo, da se pravila igre prilagajajo glede na trenutno politično situacijo," je dejal. Medtem pa je prvak SDS Janez Janša v sredo ocenil, da gre za "eklatantno opustitev dolžnega ravnanja" po kazenski zakonodaji.
"Gospod Janša mora paziti na svoje lastne kazenske odgovornosti, ker je sam bil v več kazenskih postopkih, pa verjetno je še, ali pa morda se bo tudi še znašel v kakšnem. To so res težke besede," je danes odgovorila prva med poslanci.
Kot je poudarila, pa kot predsednica DZ ne želi, da bi ta ustanavljal preiskovalne komisije, za katere bi se izkazalo, da so zahteve zanje oziroma akti, na podlagi katerega je komisija odrejena, neustavni.
Zato se je že zavzela za noveliranje zakona o parlamentarni preiskavi, da bi te izpolnjevale svoj namen in bi torej ugotavljale politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, in ne bi bile namenjene medsebojnemu političnemu obračunavanju. "Kot država smo zdaj že dovolj zreli, da bi to lahko razumeli," je poudarila.
V NSi so medtem danes dali pobudo za ustanovitev še ene preiskovalne komisije DZ, in sicer bi pod drobnogled vzeli domnevno krajo otrok v času bivše Jugoslavije. Pripravljeni so prispevati podpise svojih osmih poslancev, njihov poslanec Aleksander Reberšek pa je pripravljen komisijo tudi voditi, je dejal Tonin, a dodal, da ne bodo ničesar pogojevali.
Predsednica DZ se je medtem danes znova dotaknila tudi dogajanja na sredini izredni seji, ki jo je zaznamovalo več proceduralnih zapletov. Ti so sledili nestrinjanju opozicije z razliko v postopkih, po katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zatrdila je, da je bila sredina seja DZ vodena skladno s poslovnikom DZ, sama pa da ni pristojna za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v postopkih na matičnih delovnih telesih. Govor o tem, da je umrla pravna država, je ob tem po njenem mnenju neprimeren, je pa lahko na mestu vprašanje tolmačenja poslovnika, je ocenila.
Ob tem je izpostavila, da noben pravni akt v celotni ne ureja vseh situacij, ki jih lahko prinese praksa. "Spoštovanje poslovnika temelji na razumevanju in integriteti poslank in poslancev. Če so to ljudje z integriteto, potem verjetno problema ne bo, če pa niso oziroma če prihaja do diskrepanc oziroma nerazumevanja poslovniških določil ali do različnih praks, je prav, da se poslanci o tem pogovorimo," je ocenila. Primerni naslov za to je po njenih besedah komisija za poslovnik, ki se sestaja že danes in lahko sprejme stališče glede posameznih praks.