V političnih strankah se počasi pripravljajo na jesenske predsedniške volitve. Kar nekaj jih bo na volitvah nastopilo s svojim kandidatom, postopki izbire pa v strankah še potekajo. Glede imen potencialnih kandidatov so do zaključka postopkov v strankah večinoma še skrivnostni.
Predsedniškega kandidata med drugim iščejo v največji vladni stranki SMC. Po besedah uradne govornice stranke Lilijane Kozlovič imajo več možnih kandidatov, kdo od njih izpolnjuje vse njihove kriterije, pa se še niso odločili. Odločitev bodo sporočili pred poletjem, je napovedala.
Med možnimi imeni se je že večkrat omenjalo podpredsednika stranke in predsednika DZ Milana Brgleza, a je ta v zadnjem pogovoru za Radio Slovenija to možnost zavrnil. Špekuliralo se je tudi o Kozlovičevi, ki možnih kandidatur ni komentirala in tako tudi ni konkretno odgovorila na vprašanje, ali je med možnimi kandidati.
Tudi največja opozicijska stranka SDS bo na predsedniške volitve najverjetneje odšla s svojim kandidatom. Kandidate so že evidentirali, več podrobnosti pa v stranki še ne želijo razkriti. Še najbolj glasno se je v zadnjih mesecih omenjalo možnost kandidature njihove evropske poslanke Romane Tomc.
V predsedniški tekmi bo sodelovala tudi SD, na kakšen način, pa bodo junija odločili organi stranke. Takrat bo jasno, ali bo stranka na volitvah podprla svojega nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Predsednik SD Dejan Židan je sicer že pred časom ocenil, da pri podpori Pahorjevi kandidaturi ni pričakovati težav, neuradno pa je slišati, da podpora med članstvom na terenu ni tako nedvoumna. Že februarja so v stranki sicer opravili tudi poizvedovanje pri občinskih odborih, vendarle pa naj bi se večina izrekla za podporo Pahorju.
V DeSUS svojega predsedniškega kandidata ne bodo imeli, o morebitni podpori kateremu izmed drugih kandidatov pa bodo odločali organi stranke. Ni izključeno, da bi lahko podpri Pahorja, četudi so ob zadnjih volitvah podprli njegovega protikandidata Danila Türka.
S svojim kandidatom pa bodo na predsedniške volitve odšli v NSi, kjer prav tako končne odločitve o tem, kdo bo zastopal stranko, še niso sprejeli. Je pa predsednica stranke Ljudmila Novak pred časom dejala, da je sama potencialna predsedniška kandidatka.
V stranki Zavezništvo postopek evidentiranja kandidatov zaključujejo ravno danes. Nato bodo vse evidentirane kandidate pozvali k soglasju, sledila pa bo seja izvršnega odbora stranke, na kateri bodo odločali o primernosti kandidatov. "Kako se bo stranka odločila, pa je danes prezgodaj govoriti," so pojasnili. Po neuradnih informacijah STA je med evidentiranimi kandidati tudi predsednica stranke in poslanka Alenka Bratušek.
Svojega kandidata bodo imeli tudi v zunajparlamentarni SLS, kjer že imajo nekaj evidentiranih kandidatov. Postopek izbire je sicer še v teku, najverjetnejša kandidatka pa je direktorica SLS Tadeja Romih, so pojasnili za STA. O končni izbiri bo sicer na eni od prihodnjih sej odločil glavni odbor stranke.
Predsednik zunajparlamentarne SNS Zmago Jelinčič, ki je na dosedanjih predsedniških volitvah že večkrat kandidiral, pa se še ni dokončno odločil, ali se bo tudi na tokratnih volitvah potegoval za predsedniški položaj. Kot so pojasnili v stranki, bo odločitev o tem dokončno sprejeta na kongresu SNS, ki bo 20. maja.
Volitve predsednika republike bodo jeseni, Brglez je napovedal, da jih bo razpisal po 15. juliju. Zakon o volitvah predsednika republike določa, da morajo biti volitve opravljene najpozneje petnajst dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Zadnji trije predsedniki so mandat nastopili 23. decembra, tako tudi Pahor leta 2012, torej se mu mandat izteče 22. decembra. Prvi krog zadnjih volitev je bil v prvi polovici novembra, drugi v začetku decembra, tako je pričakovati, da bodo tudi letos volitve blizu teh datumov.
Kandidate lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidati za predsedniško funkcijo potegujejo s podporo poslancev, za vstop v tekmo potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volivcev. Nestrankarski kandidati pa morajo za vstop v predsedniško tekmo zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev.
Doslej so namen kandidirati najavili aktualni predsednik Pahor, slovenski veleposlanik v Skopju Milan Jazbec, Milan Robič iz Ruš, ki je napovedal kandidaturo že pred zadnjimi volitvami, a nato iz predsedniške tekme izstopil, ker ni dobil zadostne podpore poslancev za vložitev kandidature, ter Jožef Jarh.