Po nizu instant levih strank za enkratno uporabo, ki so zažarele pred volitvami in kmalu potem potonile na rep javnomnenjskih anket (Jankovićeva PS, Cerarjeva SMC, Meščeva ZL), so se na levici tokrat lotili novega prijema: narediti »lifting« na starem političnem obrazu in ga prodati kot nekaj novega pred začetkom politične jeseni. Zato ni nobeno presenečenje, da je konec poletja prav Židanova SD tista leva stranka, ki ima po javnomnenjskih anketah stabilno podporo in se po zadnji anketi Ninamedie Vox Populi (21. 8. 2016) vrača kot najbolj priljubljena stranka.
Dejansko je Židanova SD kukavičje jajce v Cerarjevi vladi in sedi na dveh stolih: ta stranka nenehno ruši svojo vlado in deluje kot glavna opozicija, seveda od znotraj. Znova se ponavlja stara prevarantska zgodba z SD, ki smo jo videli že pod vodstvom Igorja Lukšiča: SD je bila takrat v vladi Bratuškove, vendar je lastno vlado nenehno rušila. Enako držo ima zdaj Židanova SD in ima uspeh po javnomnenjskih anketah, medtem ko Cerarjevi SMC podpora vztrajno upada. V SD Cerarju nenehno spodmikajo stolček, odkar je lani odletel Janko Veber, eden glavnih ekstremistov v tej stranki. Ob interpelaciji proti ministrici Anji Kopač Mrak je Židan razložil, da so vsi ministri SD imeli pripravljene odstopne izjave. Najbolj smešno je, da je mladi forum SD celo sodeloval pri vstaji proti Cerarjevi vladi v Luki Koper, vendar se je Židan pretvarjal, da stranka s tem nič nima. Klasična SD-prevara na kvadrat!
Ob dvostolčkarstvu in prevarantstvu SD prepoznamo tudi po levem ekstremizmu, ki ga vidimo v njihovih nenehnih javnih pozivih h konsolidaciji levice pred grožnjo desnice, seveda pod vodstvom SD. Predsednik stranke Židan in podpredsednica Tanja Fajon nenehno svarita pred vzponom skrajnje desnice in nastankom novih skrajnje desnih strank, ne skrbi pa ju levi ekstremizem lastne stranke. Seveda ne, saj so med drugim ponosni na svoj odnos do bivšega režima. Ministrica Andreja Katič je prejšnjo soboto nastopila kot slavnostna govornica na proslavi na Graški gori z naslovom Pod zvezdo smo bili močnejši. Ker so taki ekstremisti, ni naključje, da redno kanibalizirajo ekstremistične ideje Meščeve ZL, ki jih potem prodajo kot svoje. SD je lani kot svoje »prepakirala« predloga ZL o odpisu dolgov in legalizaciji konoplje. V isti ekstremistični rog z ZL trobijo tudi proti privatizaciji in za državno lastnino, fantomski neoliberalizem pa je zanje glavni satan. Očitno je, da so ekstremistično ZL dobesedno pogoltnili!
SD ima stabilno podporo pri volivcih tudi zaradi zavračanja sodelovanje z desnico. Na začetku tranzicije so bili kot prenovljeni komunisti bolj kooperativni, saj so razmišljali celo o združitvi s Pučnikovo SDSS! Borut Pahor se spominja dveh sestankov s Pučnikom glede združitve »prenoviteljev« in Pučnikovih socialdemokratov z besedami: »Takšna pripravljenost na mandelovsko pogajanje s hudičem pa je bila lastna samo Pučniku.« (Slovenija in pika!, 2016) Seveda združitve med Pučnikovi socialdemokrati in nekdanjimi komunisti nikoli ni bilo. Z desnico so sodelovali le v drugi Drnovškovi vladi, vendar so z LDS sklenili ločeno koalicijsko pogodbo od SDS in SKD! Danes so glede svoje ideološke vkopanosti in zavračanja sodelovanja z desnico neizprosni. Pred dvema letoma je namreč SD preprečila vstop NSI v sedanjo Cerarjevo koalicijo, po volitvah 2008 pa je Pahor kljub hudi gospodarski krizi zavrnil možnost velike koalicije med SD in SDS. Zaradi zavračanja koalicij z desnico levičarski dominantni mediji SD hvalijo, medtem ko od desnice nenehno zahtevajo, naj igra privesek levici in ji omogoča vladanje. Zato bi se na desnici morali končno strezniti in zavrniti kakršno koli koalicijo z levico – naj se večkrat ponovijo volitve kot danes v Španiji!
V SD izpolnjujejo glavni predpogoj za politični uspeh, saj imajo Kučana na svojo strani in v stranki. Kučan je še lani aprila Meščevo ZL označil za nekaj svežega v slovenskem političnem prostoru, potem pa je zaradi zatona ZL »presedlal« k svoji stari stranki SD. Lani decembra je prisostvoval pri ustanovitvi foruma starejših v SD in opozoril, da stranka ne sme pozabiti svojih korenin. Seveda komunističnih korenin, ki se jim v tej stranki niso nikoli odpovedali! Z javnim pajdašenjem s podpredsednico SD in evroposlanko Fajonovo na demonstracijah v podporo beguncem na Kotnikovi letos pozimi je Kučan še jasneje povedal, kam se nagiba.
Tanja Fajon je že tretja Kučanova favoritka, kar kaže na jasni vzorec, da Kučan računa na ženske v politiki. Pred tem je Kučan podpiral danes propadli političarki Katarino Kresal in Alenko Bratušek, ki so ju levičarski mediji silovito »bildali«. Kresalova je postala Slovenka leta in igrala resno kandidatko za Pahorjevo zamenjavo. Kučanova propagandistka Bernarda Jeklin jo je celo razglasila za princeso, vendar je Kresalova kljub temu zaradi številnih afer povsem pogorela in politično propadla. Bratuškovi je uspelo bistveno več, saj je zaradi Kučanove podpore in medijskega »bildanja« brez volitev postala predsednica vlade in izrinila celo Kučanovega ljubljenčka Zorana Jankovića. Kljub brezkompromisnosti Bratuškove je bilo njenega vladanja konec, ko se je za to odločil Kučan, po volitvah 2014 pa si je z afero samoimenovanja za evropsko komisarko uničila politično kariero. Po Kresalovi in Bratuškovi Kučan zdaj očitno stavi na Fajonovo kot novi politični obraz za prevzem oblasti.
V skladu s tem levičarski mediji zadnjih nekaj mesecev »bildajo« Fajonovo, ki z mesta levega favorita od zime postopoma izpodriva Luko Mesca. Zdaj je to še očitnejše: nova politična sezona, novi politični obraz. Še letos spomladi je novinar Mladine Borut Mekina vodil pogovor z Mescem z naslovom Luka Mesec kot predsednik vlade (16. 3. 2016), zdaj pa je taisti novinar takoj po objavi ankete Ninamedie v intervjuju za Mladino Fajonovo postavil kar na mesto predsednice vlade (26. 8. 2016). Čeprav Fajonova doslej ni storila ničesar omembe vrednega. Na levici so očitno zdaj kriteriji tako nizki, da za prevzem premierskega stolčka zadostuje že rdeča obleka Fajonove in Kučanov vedno rdeči blagoslov.