Na vprašanje novinarja - kdo mu je pravzaprav izklopil mikrofon - pa pomožni škof dr. Anton Jamnik odgovarja:
Scenarij proslave je bila odobren, kratko besedilo blagoslovne molitve sem osebno nesel organizatorju. Zakaj mikrofon na trgu prav ob njegovi blagoslovitvi ni deloval? Več razlag je. Poslanec Demosa Franci Feltrin je javno dejal, da je gospod Kučan pred slavnostno razglasitvijo v stavbi parlamenta glasno govoril, da nadškof ne bi smel blagosloviti lipe. Drugi pravijo, da so nekateri politiki pred prireditvijo, ko se je določal potek proslave, kričali, da Šuštar nima kaj blagoslavljati. Prevladalo je stališče vlade in njenega predsednika, da blagoslov ostane v scenariju. Banalne tehnične napake ne moremo izključiti, pa vendar iz vseh pričevanj lahko sklepam, da je politikom totalitarnega komunističnega sistema (pragmatično so podpirali samostojno Slovenije, saj je bila neizbežna stvarnost tudi zanje) še vedno šla močno na živce Cerkev in prisotnost nadškofa v javnosti. Ko sva se po slovesnosti odpravila domov, mi je razočarano dejal: »Poglej Tone, sprejel sem vse politike, različnih strank in prepričanj …, nikakor ne morem razumeti, kako mi lahko store kaj takega. Saj vendar želim le dobro.«
Utišanja nadškof ni pogreval, ni bil užaljen, ni bil maščevalen, nikoli ni napadal, nikoli ni bil proti nekomu, ga poniževal. Kot človek demokracije je vedno ostal pri dostojanstveni ravni in drži. Tone, to se je žal zgodilo, ampak delajmo naprej, je dopovedoval sebi in meni. Samo z osebnimi pogovori lahko premagujemo predsodke in nasprotovanja, je bilo njegovo temeljno načelo delovanja. Velika večina Slovencev ga je pozitivno sprejemala. Tu pa tam ga je kdo javno napadel, a je ob tem navadno odvrnil, da nekaj ne bi bilo v redu, če nimaš nikogar, ki te kritizira. Ko je nekoč odhajal na pogovor k predsedniku Kučanu, mi je izrazil pomislek, le kaj bodo rekli, ker se menim z njim, spet bo nekaj hude krvi, ker grem na uradno srečanje k človeku prejšnjega režima. Strinjala sva se, da je Kučan demokratično izvoljen politik. Ali nam je nekdo všeč ali ne, je nekaj drugega, pogovarjati pa se moramo na profesionalni ravni, na ravni vsebine, razumnosti in odgovornosti. Bil je izjemen diplomat, tudi politik, če hočete, in hkrati človek globoke vere in molitve.
INTERVJU Z LJUBLJANSKIM POMOŽNIM ŠKOFOM ANTONOM JAMNIKOM V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
