Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ima to srečo in odgovornost, da si lahko že na začetku mandata izbira svojega prvega moža Policije. Že mesec dni izbira in se pogovarja s sedmimi kandidati in še vedno se ji ne mudi. Kaže, da ji je povsem všeč v policijskih krogih precej neznani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec. Skupaj z njim sta v aferi Čefurji raus pred časom za javnost odigrala predstavo užaloščenosti in posipanja s pepelom.
Kandidate je notranji ministrici v izbor predlagal uradniški svet oziroma natečajna komisija, ki jo vodi Nevenka Črešnar Pergar. Ministrica jih lahko tudi zavrne, pri tem pa se bo posvetovala in dosegla soglasje z drugimi vladnimi strankami. Zavrnitev naj bi bila, če sodimo po nekaterih namigih, povsem realna možnost. Na razpis se je prijavilo štirinajst mož, a le sedem jih je izpolnjevalo merila strokovne usposobljenosti. To so po abecednem redu: mag. Zlatko Halilovič (Policijska uprava Celje), mag. Srečko Jarc (generalni direktor Direktorata za policijo), Renato Krajnc (nekdanji šef direktor kabineta Igorja Bavčarja), Štefan Skalar (Generalna policijska uprava), Robert Sušanj (prvi prometni policist v državi), mag. Anton Travnar (Ženevski center za nadzor nad oboroženimi silami) in dr. Miroslav Žaberl (Sova). Pojdimo po vrsti, a omenimo najprej tudi prijavljene, ki jim ni uspelo čez sito uradniškega sveta: Anton Kopše, direktor azilnega doma v Ljubljani, Jurij Ferme, direktor policijske uprave v Slovenj Gradcu, Franc Čučko, Marjan Farič, predstavnik Slovenije v Interpolu, Franc Furland, Vojko Robnik, vodja policijske letalske enote in nekdanji kriminalist Staš Svetek.Osamosvojitelj in karambol
Zdravko Halilovič je kadetnico končal leta 1978. Veljal je za nekoliko problematičnega in svojeglavega kadeta, ki se mu ne obeta kakšna posebna policijska kariera. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je postal pomočnik komandirja policijske postaje v Slovenj Gradcu in nato inšpektor za promet. Najbolj sta ga zaznamovala spopad z JLA na mejnem prehodu Holmec in nato leta 1998 sprožena afera Vič-Holmec. Z njo je skušal takratni notranji minister Mirko Bandelj preprečiti ambicije Marka Pogorevca. Halilovič je vodil obrambo Holmca, dobrih sedem let pozneje pa še protestni shod koroških policistov. Takrat je pritegnil tudi pozornost predsednika republike Milana Kučana. Halilovič je prijateljem in kolegom večkrat pripovedoval, da ga je Kučan obiskal na domu. Postal je načelnik policijskega inšpektorata v Slovenj Gradcu, nato vodja specialne enote policistov, od tam pa so ga konec leta 2004 premestili nazaj v Slovenj Gradec in imenovali za direktorja Policijske uprave.
Pred dvema letoma se je moral posloviti, saj je 1. novembra leta 2006 s službenim vozilom povzročil prometno nesrečo, o kateri ni obvestil nadrejenih, s čimer je kršil interni pravilnik. To napako je priznal in skliceval na to, da je šlo za nesrečo z manjšo škodo, v kateri ni bil nihče poškodovan, čeprav se je izkazalo, da je bila škoda večja. Kakor koli že, premeščen je bil v Policijsko upravo Celje, kjer je svetnik, in ohranil direktorsko plačo. Sredi leta bo imel dovolj let za upokojitev. Rad nastopa v javnosti in skuša biti v dobrih odnosih tako z levo kot desno oblastjo. Leta 2004 je postal tudi prvi magister na tako imenovani Jambrekovi Fakulteti za državne in evropske študije. Prejel je več odlikovanj.
VEČ V TISKANI IZDAJI