Z delom je danes začel kadrovsko-akreditacijski svet vlade. To posvetovalno telo je vlada ustanovila že na eni od prejšnji sej, danes pa je sklep o njegovem delu dopolnila. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor, želi vlada prek tega sveta onemogočiti politično kadriranje.
"Želimo doseči, da prek vrste drugačnih postopkov kolikor je le mogoče onemogočimo politično kadriranje in v Sloveniji postavimo nov standard, ki bo omogočal, da bodo na položaje prišli tisti, ki so zanje najprimernejši," je poudaril Pahor.
Spomnil je, da so v času tranzicije poskušale zlasti stranke na oblasti, skupine, lobiji in posamezniki vplivati na to, da so bili v nadzorne organe imenovali lojalni ljudje. "Niso bili vsi slabi, a dostikrat so bili samo lojalni," je dejal.
Tako so izpolnjeni pogoji, da kvalificirani predlagatelji, ministri in ministrice, začnejo z javnimi pozivi posameznikom, ki so zainteresirani delati v nadzornih organih, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Kadrovsko-akreditacijski svet je po njenih besedah pred dvema dnevoma sprejel splošna in posebna merila in kriterije, ki bodo obvezni sestavni del javnega poziva predlagateljev zainteresirani javnosti.
Po besedah Pavlinič Krebsove merila in kriteriji kadrovsko-akreditacijskega sveta predvidevajo visoke standarde splošnih pogojev (formalna izobrazba, znanja, menedžerske izkušnje, poslovni ugled, moralno integriteto ...). Zainteresirani morajo poleg tega izpolnjevati zakonsko določene pogoje in posebne pogoje, ki se nanašajo predvsem na konflikt interesov.
Postopek predvideva dolžnost in obveznost predlagatelja, da poda javni poziv in kandidate, ki se prijavijo na poziv, odda kadrovsko-akreditacijskemu svetu v presojo. Ta nato naredi akreditacijsko listo, ki jo posreduje predlagatelju, ki s te liste nominira usposobljene kandidate. Postopek se nadaljuje na vladi, ki kandidate imenuje.
Predvidena je tudi možnost, da če predlagatelj akreditiranega kandidata ne želi nominirati, z razlogi za to seznani kadrovsko-akreditacijski svet in vlado. Nima pa predlagatelj pravice, tako Pavlinič Krebsova, imenovati kandidata, ki ne izpolnjuje meril in kriterijev kadrovsko-akreditacijskega sveta.
Člani sveta so se pri oblikovanju meril in kriterijev po Pahorjevih besedah v marsičem zgledovali po smernicah OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in tudi merilih drugih držav, ki imajo podobno ureditev. "Praksa bo pokazala, ali izpolnjuje pričakovanja in kaj je treba še dopolniti," je poudaril Pahor in dodal, da je pričakovati začetne težave in dileme pri delovanju sveta.
Če bo kadrovsko-akreditacijski svet vlade izpolnil visoka pričakovanja, bosta vlada in javnost v tem spoznala nek nov standard. Za zdaj bo veljalo, da predlagatelj naredi poziv za vsak posamezen primer, saj posvetovalno telo ne more oblikovati akreditacijske liste brez zakonske podlage. Po napovedih Pavlinič Krebsove pa bo čez nekaj časa, predvidoma čez pol leta, vlada sprejela tudi zakonsko podlago za akreditacijsko listo.
Sejnina za člane kadrovsko-akreditacijskega sveta je določena enako kot za člane uradniškega sveta. Glede na kompetence gre po besedah Pavlinič Krebsove za manjše nagrade. Za predsednika sveta velja šestkratni znesek dnevnice za službeno potovanje v državi, kar znese približno 120 evrov na sejo, za člane sveta pa velja štirikratnik dnevnice oz. približno 80 evrov. Kadrovsko-akreditacijski svet se zaenkrat sestaja enkrat na teden, in sicer ob torkih.