Potomci jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević so v Sloveniji, potem ko so bili letos dvakrat neuspešni tudi na ustavnem sodišču, izčrpali vsa pravna sredstva za vrnitev dvorca Brdo pri Kranju. Pritožiti se nameravajo na evropsko sodišče za človekove pravice, kamor naj bi vložili dve tožbi, poroča današnji Dnevnik.
Pravni zastopnik družine Karađorđević Peter Kos, ki se bojuje za vrnitev dvorca Brdo pri Kranju, je napovedal, da bodo v Strasbourgu vložili dve tožbi. Prvo, ki se nanaša na priznanje tuje sodne odločbe v Sloveniji v zvezi s postopkom rehabilitacije namestnika nekdanje Kraljevine Jugoslavije kneza Pavla Karađorđevića, bodo oddali ta teden.
Za drugo tožbo, povezano z lastništvom dvorca Brdo, imajo čas do prihodnje pomladi. Po Kosovih besedah se Karađorđevićevi zavedajo, da je Brdo danes reprezentančni objekt države Slovenije, v katerega je ta veliko vlagala, zato se jim zdi njegova vrnitev v naravi manj verjetna. Posledično bi se zadovoljili tudi z odškodnino zanj. Kolikšna bi bila, ni znano, ker še ni bila opravljena nobena cenitev, navaja Dnevnik.
Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval še zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto, kakršna je še danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je državno. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.
V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na državnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo državo pred sodišči, so za Dnevnik pojasnili, da so vsi sodni postopki končani in da družina Karađorđević s svojimi zahtevki ni bila uspešna, ker po 87. členu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravičence.
Toda Peter Kos pravi, da bodo pravico iskali še na evropskem sodišču za človekove pravice. To je Karađorđevićeve sicer enkrat že zavrnilo, in to s pojasnilom, da se lahko na to sodišče obrnejo šele, ko bodo v Sloveniji izkoristili vse pravne možnosti.
Slovenski odvetnik Karađorđevićevih Peter Kos poudarja, da se je v Strasbourg pred leti pritožil brat zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića, Tomislav Karađorđević, in ne predstavniki veje Karađorđevićev, ki jo zastopa on. Kos zastopa Barbaro Karađorđević, ženo pokojnega Aleksandra Pavla Karađorđevića, ki je bil sin kneza Pavla Karađorđevića, ki je v letih od 1934 do 1941 vodil Kraljevino Jugoslavijo.