Velika Britanija je bila po blagovni menjavi lani 14. najpomembnejša partnerica Slovenije. Gospodarske odnose med državama je močno zaznamovala finančna in gospodarska kriza, ki je poskrbela, da je blagovna menjava v letu 2009 upadla za četrtino, so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Lani je bila zabeležena rast, vendar pa je za prihodnja leta težko napovedati nadaljevanje tega trenda.
Slovenija je lani v Veliko Britanijo izvozila za 534 milijonov evrov blaga, kar je glede na leto prej pomenilo 14,4-odstotno rast in je predstavljalo 2,2 odstotka vsega slovenskega izvoza. Na strani uvoza je bila rast 14,3-odstotna; vrednost uvoza blaga Slovenije z Otoka je bila 351 milijonov evrov, Velika Britanija pa je v slovenskem uvozu predstavljala 1,5-odstotni delež.
Pomen Velike Britanije za slovensko gospodarstvo v smislu trgovine je sicer posredno še enkrat višji, saj svoj del doda še izvoz končnih produktov iz Nemčije in Francije na Otok, je dodal vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Tudi na strani storitvene menjave se je v zadnjih dveh letih po predhodnih treh letih krčenja znova uveljavil trend rasti. Obseg storitvene menjave v letu 2015 je znašal 324 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom poprej povečal za več kot 10 odstotkov.
Turisti na šestem mestu, investicije skromne
Medtem pa Britanci neposredno niso veliki tuji vlagatelji v Sloveniji. Neposredne naložbe Slovenije v Veliko Britanijo so konec leta 2014 znašale 17,5 milijona evrov, neposredne naložbe iz Velike Britanije v Slovenijo pa 215 milijonov evrov.
Pomembnejši je položaj Velike Britanije v slovenskem turizmu. Turisti iz Velike Britanije so namreč po številu prihodov in nočitev na šestem mestu med vsemi tujimi turisti pri nas.
Lani je po podatkih statističnega urada Slovenijo obiskalo 93.937 turistov z Otoka, ki so ustvarili 279.755 nočitev. V prvih štirih mesecih letošnjega leta slovenski turistični delavci beležijo 33-odstotno rast števila britanskih turistov ter 21,5-odstotno rast njihovih nočitev, dodajajo na gospodarskem ministrstvu.
"Število nočitev je še vedno vedno manjše kot pred krizo, vendar se je dinamika v zadnjih devetih mesecih kar okrepila," je komentiral Ivanc.
Brexit bi pomenil negotovost
Poslovanje z Otokom bi se z izstopom države iz EU najverjetneje otežilo. "V kolikšni meri bi do tega prišlo, pa je odvisno seveda tudi od tega, ali bi bile ponovno uvedene carine in podobno," pravijo na ministrstvu.
Pri tujih neposrednih investicijah je vprašanje, kam bi se usmerila britanska podjetja - ali bi ustanavljala podružnice v EU ali pa bi se uniji izogibala. "Po drugi strani pa se zastavlja tudi vprašanje, kam bi se usmerila velika globalna podjetja, ki so sedaj močno prisotna v Veliki Britaniji," so navedli.
Za Slovenijo, ki ni preveč izpostavljena britanskemu trgu, brexit takojšnjih in neposrednih gospodarskih posledic verjetno ne bi imel. "Spremenjeni trgovinski in finančni tokovi pa bi seveda imeli tudi negativne gospodarske posledice," so dodali.
Ivanc pa je menil še, da bi izstop Velike Britanije iz EU prinesel negotovost pri povpraševanju britanskih kupcev. Lahko bi tudi podražil transportno pot in omejil zaposlovanje Slovencev na Otoku.
Sicer pa se strinja z mnenjem ministrstva, da bi bil negativni učinek pri nas manjši kot v drugih državah. "Učinek bi bil predvsem posreden, preko manjšega izvoza v druge države, kot sta Francija in Nemčija," je ocenil. Znova pa bi se lahko pojavil tudi izziv dolžniške krize, saj bi se stroški zadolževanja predvsem perifernih evropskih držav lahko začasno ponovno povečali.
Neizkoriščene priložnosti
Na gospodarskem ministrstvu sicer menijo, da za slovenska podjetja na britanskem trgu obstaja še veliko priložnosti. Do sedaj večjega preboja v sami blagovni menjavi ni bilo, kar gre pripisati predvsem oddaljenosti trga ter s tem povezanimi transportnimi stroški, so pojasnili. Britanski trg opisujejo kot zelo segmentiran in zahteven, priložnosti pa se odpirajo predvsem na področjih blaga in storitev visoke dodane vrednosti.
Dejstvo je, da v Veliki Britaniji živi 64 milijonov ljudi, ki imajo visoko kupno moč. Država gosti največja podjetja v EU na področju informacijsko-komunikacijskih ter kreativnih industrij, hkrati pa je največja prejemnica tujih neposrednih investicij v uniji. "Priložnosti je torej za slovenska podjetja več kot dovolj in obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti za gospodarsko sodelovanje," so prepričani na ministrstvu.