Potem ko so Nemci junija 1940 zasedli Francijo, so pod svojim neposrednim nadzorom obdržali le približno šeststokilometrski pas ob atlantski obali in še širšega na severu države, kamor je spadal tudi Pariz. V preostalem delu s centrom v Vichyju so si postavili marionetno vlado pod vodstvom takrat že 84-letnega maršala Philippa Pétaina, ki jih je v prvi svetovni vojni premagal pri Marni. Francozi so morali podpisati vdajo prav v tistem zgodovinskem vagonu, v katerem so Nemci podpisali kapitulacijo ob koncu prve svetovne vojne, to je bilo zanje še dodatno ponižanje. Za povrh so morali Parižani gledati oziroma trpeti redne nemške parade pod Slavolokom zmage in naprej po Champs-Élysées, kjer so jih prišleki vsak dan znova opominjali, kdo je gospodar v hiši.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o sodelovanju Francozov z nemškim okupatorjem; o Francozih, ki so nacistom izdajali Jude; o vlogi in odgovornosti vichyjevske vlade in o vojske; kako so komunisti poraz Nemcev skušali izkoristiti za prevzem oblasti; kako je De Gaulle po osvoboditvi Pariza odpravil paralelno oblast: koliko Francozov je sodelovalo z Nemci; kako je De Gaullova vlada preprečavala linč kolaborabtov; o sojenjih in kaznih za nacistične sodelavce.
Kako so v Franciji obračunali s sodelavci okupatorja
Zaradi številnih primerov sodelovanja z okupatorjem, kar je povzročilo smrt več kot 210.000 Francozov in trpljenje še veliko večjega števila drugih, so tam po vojni obsodili na zapor 39.000 kolaborantov, usmrtili pa so jih le 768.