Slovenija

Kako je organizator volilne kampanje Danila Türka prikril posojilo tajkunske Factor Banke

Deli na:
Kako je organizator volilne kampanje Danila Türka prikril posojilo tajkunske Factor Banke

Foto: Bobo

Propadlo zasebno banko v lasti pretežno levih tajkunov je pozneje z velikansko državno dokapitalizacijo reševala vlada Alenke Bratušek.

Veliko več denarja so stranke porabile za kampanjo na volitvah leta 2011. Takrat je SDS porabila 683.445 evrov, Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića pa 598.183 evrov. Stranka SD je porabila 284.922 evrov, Lista Virant (Državljanska lista) 342.330 evrov, SLS 308.938 evrov, Desus 257.746 evrov in NSI 203.512 evrov.

Resda sta takrat najuspešnejši stranki v svojo kampanjo vložili največ denarja, a ta ni odločil volitev. Toliko bolj to velja za zadnje volitve leta 2014, ko je zmagala stranka s skoraj najmanj denarja. Odločilna je bila podpora vodilnih medijev, ki so Cerarja tako kot prej Jankovića prikazovali kot političnega odrešenika.

Po drugi strani pa ne denar ne mediji niso mogli preprečiti zmage Janeza Janše na volitvah 2004 oziroma da leta 2012 kljub drugem mestu ne bi mogel sestaviti vlade, potem ko prvouvrščenemu ljubljencu politične elite in medijev Zoranu Jankoviću to ni uspelo.

Podobno velja tudi za predsedniške volitve, saj zmagovalec zadnjih dveh volitev Borut Pahor ni bil ravno ljubljenec dominantnih medijev. Leta 2012 je bil favorit takratni predsednik Danilo Türk, lani pa so mediji od vsega začetka, ko je napovedal svojo kandidaturo, favorizirali kamniškega župana Marjana Šarca, tudi predsednika Liste Marjana Šarca, ki namerava letos nastopiti na parlamentarnih volitvah.

Tako pri Pahorju kot pri Šarcu še ni dokončno znano, koliko sta porabila za kampanjo. Pri obeh se približne številke gibljejo med 45 000 in 50.000 evri. Leta 2012 je Danilo Türk za svojo kampanjo potrošil 162.712 evrov, Borut Pahor pa 52.854 evrov. Pet let prej je Danilo Türk porabil 581.823 evrov, njegov tekmec Lojze Peterle pa 526.697 evrov.

Sredstva za volilno kampanjo se torej zmanjšujejo, verjetno tudi zaradi uporabe družbenih omrežij in sodobnejšega pristopa volilne kampanje. Pahor je pred petimi leti delal kot »fizični delavec«, lani pa je pešačil. Kadar je opravljal predsedniške posle, je to neuradno kampanjo kril proračun.

Podobno je pred petimi leti veljalo za Türka, a so se kljub temu v njegovi kampanji dogajale nepravilnosti. Kot piše Peter Jančič v Spletnem časopisu, so revizorji takrat odkrili, da je organizator Türkove volilne kampanje Roman Ferenčak prikril, da jim je Factor banka posodila 27.406 evrov. Gre za zasebno banko v lasti pretežno levih tajkunov, ki jo je pozneje z velikansko državno dokapitalizacijo reševala vlada Alenke Bratušek.

Ferenčak je to posojilo prikazal kot svoje lastno, prav tako tudi ni razkril, da Pošti Slovenije v državni lasti ni pravočasno poravnal računa za 50.000 evrov. Prepozno plačilo je pomenilo, da je državno podjetje kreditiralo kampanjo, to pa ni dovoljeno. O podobnih finančnih mahinacijah iz državnih podjetij na oglaševalskae družbe in preko njih za volilno kampanjo je bilo že večkrat slišati. O provizijah iz iranskih poslov na NLB pa vsaj do zdaj še ni bilo govora.

VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24