Gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi naj bi z nepreglednim razdeljevanjem lesa, ki ga bo letos posekalo v državnih gozdovih, med zainteresiranimi kupci zanetilo vojno za hlodovino. Slovenski predelovalci so razočarani nad skromnimi količinami surovine, podjetje pa odgovarja, da povpraševanje devetkrat presega ponudbo, piše Dnevnik. Za ustanovitev državnega gozdarskega podjetja je sicer zelo navijal kmetijski minister Dejan Židan.
Ko je družba Slovenski državni gozdovi potencialne kupce pozvala, naj povedo, po kakšni ceni bi letos kupovali les iz državnih gozdov, je s tem izpeljala tiho licitacijo. A ker slovenski žagarji ne morejo konkurirati avstrijskim, so ponudili razmeroma nizke cene in pri izbiri kupcev so v ospredje prišli prekupčevalci, ki les prodajajo v Avstrijo, navaja časnik.
"Znano je samo to, da država lesa na bo prodajala tistim, ki so zanj pripravljeni plačati največ, ampak po ceni, ki jo je naknadno določilo ožje vodstvo podjetja. Tako ni nujno, da bo les dobil Jože, ki je za kubični meter ponudil 80 evrov, ampak Franci, čeprav je zanj pripravljen plačati le 70 evrov. Ljudje se zelo razburjajo, tudi grozijo. Zagotovo bodo sledile tožbe," so za Dnevnik povedali zaposleni v družbi.
Po navedbah državnega gozdarskega podjetja bi želeli kupci od njih letos odkupiti 6,7 milijona kubičnih metrov lesa, v redni sečnji pa ga je na voljo le dobrih 700.000 kubičnih metrov. Poznavalci razmer se po poročanju Dnevnika tej številki čudijo, saj v Sloveniji na leto predelamo okoli dva milijona kubičnih metrov lesa, vse avstrijske žage skupaj pa so leta 2015 uvozile 5,1 milijona kubičnih metrov hlodovine iglavcev, vendar ne zgolj iz Slovenije.
V družbi podatkov o tem, komu konkretno prodajajo les, ne razkrivajo. Za časnik so pojasnili, da nimajo vpliva na to, kaj bodo s hlodovino iz državnih gozdov naredili kupci. Po njihovi oceni je v Sloveniji ostane približno 90 odstotkov, 10 odstotkov pa se je proda v Avstrijo. Večina gozdarjev, lesarjev in žagarjev, ki dobro poznajo razmere na trgu, trdi nasprotno - da gre od ustanovitve podjetja v Avstrijo še več lesa kot prej, navaja časnik.
Glede na to, da državno gozdarsko podjetje posluje šele dobrega pol leta, je po mnenju Mitje Piškurja z Gozdarskega inštituta Slovenije za zdaj težko presojati njegov vpliv na povečanje izvoza lesa v lanskem letu. Piškur sicer, kot je povedal za časnik, predvideva, "da se določen del lesa izvaža neposredno, na primer v Avstrijo, določen del pa gre lahko potencialno v izvoz tudi prek drugih kupcev".
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je za STA pojasnil, da trenutno nimajo podatkov o prekomernem uhajanju slovenskega lesa v tujino, vedo pa, da se na slovenski strani povpraševanje po lesu povečuje. Kot je opozoril, je nemogoče pričakovati, "da bo 20 odstotkov slovenskega državnega gozda zadostilo vsem potrebam".
Pojasnil je, da se je na to temo že srečal s predstavniki slovenskega gospodarstva in obrtništva. Včeraj se je s predsednikom sveta za gozdno-lesno verigo Francem Pohlevnom dogovoril, da približno v roku dveh mesecev, ko bodo znani vsi podatki za lansko leto, skličejo sestanek celotne verige, na katerem bodo preverili, "ali je treba narediti kakšen popravek ali nadgradnjo".
Z nadzorniki državnega gozdarskega podjetja se Židan v kratkem ne namerava srečati, saj se mu to ne zdi nujno potrebno. Kot je poudaril, so se ob ustanavljanju podjetja bali, da bo povpraševanje po lesu premajhno, zdaj pa je stanje ravno obratno. "Ni težava prodati, je pa zelo lepa težava, da je kupcev preveč. In za gospodarske organizacije ni lepšega kot to," je še povedal za STA.