Žal pa ga. Potočnjak s svojimi navedbami neupravičeno postavlja na laž mene, moje soborce in večino pričevalcev – veteranov vojne za Slovenijo na 33. nujni seji odbora za obrambo DZ RS 13. 4. 2016.
Čeprav je, verjetno zaradi tehnične nesposobnosti ali namerne cenzure na RTV Slovenija, zadnji del posnetka seje v trajanju 2,5 ure še vedno nedostopen javnosti, ti posnetki niso izginili. Na njem je zabeležena izjava g. Kalana, da strelec ne more vedeti, kdo je v helikopterju, izjava vodje koordinacije obrambe mesta Ljubljane g. Starca, da so bili helikopterji nad Igom oboroženi, kot tudi izjave g. Butare, da so ti isti helikopterji imeli ukaz za napad na 510. Učni center TO na Igu ter da sem s sestrelitvijo odlično opravil svojo dolžnost.
Res je trajalo skoraj 25 let, da vodilni ljudje obrambe 5. PŠTO in mesta Ljubljane v času vojne za Slovenijo to povedo tudi javno, vendar so s tem potrdili vse moje navedbe, ki jih ga. Potočnjak, iz njej znanih razlogov, ni hotela upoštevati v svoji knjigi. Zanemarila je tudi to, da sem ji povedal, da sem osebno videl lanserje 57 mm raket zrak–zemlja na prvih dveh helikopterjih Mi-8 iz razdalje manj kot 200 m zračne linije, ob čistem ozračju in odlični vidljivosti. Tretjemu helikopterju sem videl samo rotor, ker se je skrival za drevesi, verjetno pa je bil prav tako oborožen.
Zato je moja izjava, da je bil vsaj del helikopterjev na začetku vojne, ko jih JLA še ni »preoblekla« v oznake Rdečega križa, bojno popolnoma opremljen in oborožen, zlahka dokazljiva. Obstaja večje število prebivalcev Iga, naših enot okoli naselja in drugih, ki so jih videli na svoje oči, tako kot jaz.
Z ga. Potočnjakovo ne želim polemizirati glede poznavanja vojnega in vojaškega prava, v primerjavi z njo sem moral leta 1993, v prvi generaciji slovenske šole za častnike, iz tega predmeta opraviti izpit pri dr. Savinu Joganu, ki je priznan strokovnjak in avtor več knjig o tem. Laična razlaga pravnih in vsebinskih pojmov te specifične zakonodaje, ki velja izključno v vojnem času, pa pogosto vodi v hude zablode, ne samo laike, tudi nespecializirane pravnike.
Tako npr. osebno nisem izdal ukaza za streljanje, temveč sem ga sprejel 27. 6. 1991 okoli 18. ure, s strani poveljnika 510. UC Ig, g. Šuligoja. Tedaj nisem opravljal nobenih vojaških poveljniških dolžnosti, bil sem le končni izvajalec, strelec protiletalec. Podobno nerazumevanje se pojavi pri njenem mešanju vojnega in humanitarnega prava, prvo opredeljuje nedovoljene (prepovedane) postopke in orožja v vojni, drugo govori o zaščiti civilnega prebivalstva med vojno.
Verjeno si je gospa (pomotoma) tu omislila za svetovalce iste razlagalce vojnega prava, kot tisto sodišče, ki je oprostilo Popova zaradi njegovih vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom Gornje Radgone, zato ji ne zamerim zgrešene razlage.
Vrnimo se nazaj, k dogodkom. Okoli 18.17 sem opazil gazelo na večji razdalji, ker je odpovedala raketa, nanjo nisem mogel streljati. Napako na raketnem sistemu sem odpravil okoli 18.34, okoli 18.35 pa sem sestrelil helikopter Mi-8 nad Igom. Kolikor je sedaj znano, je bila gazela nad Ljubljano sestreljena okoli 19.19. To je približno tri četrt ure kasneje.
Ga. Potočnjak nas v svojih zgodbah prepričuje, da po sestrelitvi prvega helikopterja Mi-8, ki je imel nalogo v krvi zatreti 510. UC TO Ig in uničiti naselje Ig (skupaj kakih 4.500 ljudi) – torej izvesti obljubljeno »tepihovanje Iga«, nihče od njihovih nadrejenih ali iz kontrolnega centra Pleso (Zg) ni opozoril pilotov JLA, da so življenjsko ogroženi, če letijo na območju Ljubljanske kotline ? Točno število mrtvih iz helikopterja Mi-8 pozna samo JLA. Ista JLA, ki je v svoji beli knjigi o oboroženem spopadu v Sloveniji prijavila devet žrtev iz tega helikopterja, prej pa jih je priznavala veliko manj. Odgovor bo prej ali slej znan.
Morda le še moje pojasnilo, kot upokojenega častnika SV ZO, o obrambnem bojnem delovanju (defenzivno ne pomeni isto, saj vključuje manever umika) v vojski. Definicija obrambnega delovanja se lahko precej razlikuje glede na rod vojske. Bistvo je skupno, izključuje napadalne manevre izven lastnega področja odgovornosti. Tako je npr. JLA delovala ofenzivno, ko je premaknila tankovske enote na Brnik (manever premika, z bojnim delovanjem). Streljanje na zračna plovila v področju delovanja zračne obrambe (ZO), kjer strelec protiletalec z raketnim sistemom strela 2M deluje iz statične pozicije, je obrambno bojno delovanje. Če je položaj strelca neposredno napaden ali je napadeno področje njegove odgovornosti, govorimo o samoobrambnem delovanju. Večino vojne smo imeli omejitve v ukazih za bojno delovanje, omejeni smo bili na samoobrambo.
Zato osebno, v sestrelitvah helikopterjev med vojno za Slovenijo 1991, še vedno nikjer ne vidim nobenega kršenja mednarodnega vojnega prava ali prekoračitve pooblastil, ki smo jih dobili pripadniki TO in milice prvi dan vojne s strani predsedstva RS.
Zoran Dernovšek - Raketka, Ljubljana