Dežman je prepričan, da je zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, sprejet julija lani, uzakonil prakso, ki jo je komisija vzpostavila po letu 2005.
"Zdaj imamo pravno podlago, da se bo treba ne glede na sestavo komisije ravnati v skladu z zakonom, kar pomeni, da je področje prikritih vojnih grobišč in pokopa žrtev postalo obveza države," je dejal.
To je razvidno iz letošnjega proračuna, kjer je za ureditev približno 70 prikritih vojnih grobišč zagotovljenih pol milijona evrov, kar omogoča komisiji, da izvaja začrtani program. Poudaril je, da so tik pred sklenitvijo pogodb in da se "nekaj deset grobišč uredi, nekaj deset sondira in nekaj izkoplje".
Dela potekajo v skladu s programom dela komisije za letos, trenutno izvajajo sanitarni iznos iz kraških jam in brezen. Rok za prijavo na drugi javni razpis za izbor izvajalcev za odkrivanje prikritih vojnih grobišč v tem letu oz. sondiranje, izkop in ureditev po vseh lokacijah pa je 25. julij.
Letos so sicer opravili del raziskav v kraških jamah, pri čemer je Dežman posebej izpostavil tudi jamo Žiglovica pri Ribnici. Kot pomemben letošnji projekt je izpostavil raziskavo v Krimski jami, kjer so sodelovali z občino Borovnica, pridružila se jim je tudi občina Cerknica. "Kmalu bo potekala identifikacija žrtev, računamo, da bo pogreb konec septembra," je razkril.
Vse to po Dežmanovih besedah kaže, da bo celoten kompleks prikritih vojnih grobišč v nekaj letih toliko urejen, da bo lahko upravljanje prevzelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot je določeno v zakonu.
Izpostavil je politično naklonjeno okolje, v katerem komisija zdaj deluje, predvsem pa soglasno podporo predsednikov vlade in republike ter pohvalil ministrstvo za gospodarstvo, pod čigar pristojnost je prešla problematika prikritih vojnih grobišč.
Spomnil je tudi na napredek pri urejanju grobišča v Hudi Jami. Komisija se je po tehtnem premisleku odločila za pokop na pokopališče Dobrava v Parku spomina v Mariboru, tako Dežman pričakuje, da bodo že pred letošnjim dnevom mrtvih opravili pokop prve skupine žrtev iz rova sv. Barbare.
Dokaz učinkovitosti oz. novega stanja po sprejemu zakona je tudi to, da so se z vsemi vprašanji prikritih grobišč po Dežmanovih besedah začeli ukvarjati tudi akterji civilne družbe. V tem dialogu bodo nastajale rešitve, ki bodo potem trajne, je dejal in opozoril na oblikovanje neke nove politike, kako naj izgleda "slovensko mesto mrtvih".
Komisija načrtuje sestanke z vsemi omenjenimi deležniki in na osnovi razprav bo po Dežmanovih navedbah pripravila program dela za leto 2017. Skladno z zakonom komisija sicer vodi vse aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njen mandat je pet let.