Njegova »krivda« je bila, da je na neki tekmi večino časa preigraval in streljal z desno, namesto z levo nogo, čeprav je v etičnemu kodeksu Barcelone jasno zapisano, da morajo (njihovi) nogometaši večino tekme preigravati in streljati z levo nogo, le v izjemnih primerih, ko ni mogoče drugače, je dovoljena tudi igra z desno nogo. Seveda bi bila neumnost, da bi se etična komisija Barcelone izrekala o Ronaldu in se pri tem sklicevala na kodeks, ki ga zvezdnik Reala niti ne pozna, niti ni naj vezan oziroma mu je zanj malo mar. Zato Kataloncem niti na kraj pameti ne pade, da bi podajali taka stališča. Zakaj tak uvod? Ker so zadeve drugačne na sončni strani Alp.
Januarja sem bil s strani Novinarskega častnega razsodišča (NČR), ki je skupni organ Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), dveh izmed več takih organizacij v Sloveniji, obveščen, da me bodo zaradi domnevne kršitve njihovega kodeksa obravnavali. Prijavila me je Katarina Jenko, češ da naj bi kršil 17. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pisal sem, na katere naslove bo država namestila begunce (osebe z mednarodno zaščito), s tem naj bi kršil njihovo zasebnost. Poleg tega naj bi o azilantih pisal stereotipsko, se pravi nenaklonjeno. Seveda se nisem odzval, ker nisem član DNS, zato tudi njihovega kodeksa ne poznam, a sem ta teden vseeno prejel sklep DNS, da sem kršil 17. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Poleg tega, da sem škodil posameznikom, so še zapisali: »Svoj negativni odnos do beguncev je v prvem prispevku začinil še z namigovanjem, da so azilanti nameščeni v blok, kjer živijo družine z majhnimi otroci, v bližini pa se nahajata tudi šola in vrtec. S tem je skušal med stanovalci vzbuditi strah in nestrpnost do prišlekov.«
Čeprav nikakor ne mislim razpravljati o vsebini obrazložitve, mimo tega res ne morem. V bloku, o katerem sem pisal, res živijo družine z majhnimi otroci, prav tako se blok res nahaja v bližini vrtca in šole. To so dejstva. Opisal sem okoliščine, kamor država namerava naseliti azilante. Če bi bil to blok s kamelami in kozami, bi to napisal. In če bi bil ta blok v bližini živalskega vrta ter nasadov banan in dateljnovih palm, bi to napisal. Pa jih tam ni, so družine z majhnimi otroci. Pika. Če pa DNS svoje člane uči in jim svetuje, naj se tovrstnim informacijam izogibajo, naj izvoli. To je njihov problem, ne moj. Zdaj pa k bistvu.
Prvič, menim, da gre pri odločanju NČR DNS in SNS za neljubo pomoto, mogoče celo za neslano šalo, zato že v naprej sprejmem njihovo iskreno opravičilo. Očitno so spregledali, da že več kot 20 let nisem član DNS. Odšel sem v prvi polovici 90. let. Tisti čas je skupina novinarjev Dela in Slovenskih novic, znana tudi kot Slivnikova četica (kamor sem poleg Vinka Vasleta, Igorja Guzelja in Vesne Marinčič sodil tudi sam), razkrivala afero Hit, takratni predsednik DNS Marjan Sedmak pa hodil po Črni vdovi (stolpnica Dela) in kričal, da bodo Slivnikovo četico pozaprli.
Drugič,težko si predstavljam, da bi kršil člene kodeksa DNS, ker ga sploh ne poznam, niti ne vem, kaj piše v posameznem členu. Da bi šel pa prebirati njihov kodeks, mi na kraj pameti ne pade. Zakaj neki, če nisem član DNS?
Tretjič, nisem član nobenega novinarskega društva ali združenja.
Četrtič, za svoje pisanje sem odgovoren uredniku, svoji vesti in bralcem. In prav nobenemu društvu ali združenju.
DNS nikakor ne odrekam pravice, da se o izreka o novinarstvu v Slovenije. O vsem se lahko, tudi o vplivu podnebnih sprememb na spolno življenje veveric v ljubljanskem Tivoliju. Mi je pa zelo čudno, da se njihov interni organ (NČR) na podlagi njihovega (konkretnega) internega kodeksa izreka o nečlanih in podaja stališča. Razumel bi, da bi DNS kot cehovsko združenje razpravljajo tudi o konkretnih primerih, ampak na splošno, nikakor ne sklicujoč se na nek interni pravilnik, kateremu nečlani sploh niso zavezani, še manj pa so dolžni spoštovati njihova interna pravila. Ampak, kot pravim, da so obravnavali mene kot nečlana na podlagi njihovih internih aktov, je to problem DNS, ne moj. Sicer naj bralci sami presodijo ravnanje DNS. Jaz sem svoje povedal.