Na vprašanje, ali še vedno trdi, da je bilo s postopkom ugotavljanja bančne vrzeli vse v redu, je ob prihodu na sejo preiskovalne komisije DZ o bankah odgovoril, da so na Banki Slovenije že vse povedali.
Na začetku seje je nato potem vendarle povedal, da postopkom ne oporeka, a da je "očitno danes v Sloveniji ena velika zmeda". "Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist, danes pa me vi sprašujete o vzrokih za bančno luknjo," je ugotavljal.
Nadaljeval je, da je zato zmeden, ali se na preiskovalni komisiji pogovarjajo o tem, zakaj je nastala luknja, saj nekateri "očitno menijo, da je bilo z bankami vse v redu in sta le Banka Slovenije in on osebno kot guverner kriva za izračun kapitalske luknje".
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke oziroma ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.
Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young.
Po informacijah medijev so se med preiskovanci med drugim znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.
Sredina preiskava in zaseg dokumentov na Banki Slovenije je zaskrbela Evropsko centralno banko, njen predsednik Mario Draghi pa je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju še isti dan zahteval odpravo kršitve pri nezakonitem zasegu informacij in Sloveniji v nasprotnem zagrozil s pravnimi posledicami.
Podatki ECB so namreč zaščiteni z zakonodajo EU, temeljna pogodba EU pa daje ECB posebno imuniteto. Na policiji so odgovorili, da ne Banka Slovenije ne njeno vodstvo v predkazenskem postopku ne uživajo imunitete, Fišer pa je Draghijeve pozive zavrnil.