"Koalicija uporablja vse te grobe instrumente in izpolnjuje se izjava Slavoja Žižka o Golobiču kot slovenskem Stalinu," je dejal Janša, ki sicer meni, da bo skoraj zagotovo prišlo do zamenjave te vlade, vendar bodo to zamenjavo storili znotraj vladajoče koalicije. Ob tem ne verjame, da bi lahko razpadla koalicija, ki lahko sprejme "rasistični zakon, ki dela diskriminacijo med otroki".
Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da je zmaga SD na lanskoletnih volitvah sreča za Slovenijo. Ali ste srečni?
To morate vprašati delavce Gorenja in Mure in 30.000 dodatnih polno brezposelnih ter nekaj deset tisoč, ki so na čakanju ali na različnih subvencioniranjih. Ko gledam te številke, vidim, da se količina sreče od njihove zmage na volitvah ni povečala, kvečjemu zmanjšala. In ta izjava je blizu cinizmu.
Toda podobno trdi tudi starosta slovenske politike Ivan Oman, da ima desnica srečo, ker je izgubila volitve. V zvezi s tem je omenjal sindikate in dejal, da bi bili sindikati v sedanjih razmerah vsak dan na cesti, če bi vlado vodili vi.
Mi smo jih imeli na cesti tudi v prejšnjem mandatu, ko je bila gospodarska rast visoka, ko se je blaginja - da ne govorimo o sreči - povečevala. To za nas ne bi bila neka nova situacija. Problemi, ki sedaj nastajajo, pa bodo zaradi enormnega zadolževanja problemi prihodnjega mandata in vlade. Če vzamem to izjavo Ivana Omana resno, najbrž ne bo šlo nič mimo nas.
Kako ocenjujete upor delavcev v Gorenju in Muri?
Gre za reakcijo na realne težave in protest proti manipulaciji. Tako v Gorenju kot Muri se ljudje čutijo opeharjene zaradi obljub, ki so bile dane in niso bile izpolnjene. V veliki meri se čutijo opeharjene tudi zaradi velikih besed, ki jih je bilo polno pred enim letom. Ker so mediji ustvarili tak vtis, so vsi pričakovali, da bo situacija z novo vlado boljša. V resnici pa je slabša po katerem koli kriteriju. Še posebej je situacija frustrirajoča za zaposlene v obeh podjetjih zaradi vloge, ki so jo odigrali sindikati - namesto da bi ščitili delavce, so ščitili kapital, lastnike, državo.
V obeh primerih se je izkazalo, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - verjetno ne povsod in v vseh podjetjih, ampak pri vrhu, lakaj sedanje vladajoče politike, ki služi kapitalskemu in ne delavskemu interesu.
Ali menite, da bo to zdaj "nova" oblika upora v podjetjih?
Upam, da bo na teh pogoriščih sindikalnega zaupanja nastala nova alternativa. Za normalni razvoj družbe potrebujemo ravnovesje med delom in kapitalom, med solidarnostjo in konkurenčnostjo. To ravnovesje je bilo sedaj s provladno in lakajsko politiko večine sindikalnih central porušeno. In to tako porušeno, da škodi razvoju. Ne škodi pa le delavcem, ampak tudi nacionalnemu interesu.
Ali ocenjujete, da imajo ti - kot trdijo delavci - spontani protesti politično ozadje? Komu bi to koristilo?
Vsak protest ima po logiki stvari politično ozadje. V podjetjih, kjer je lastnik ali solastnik država, je takšen protest tudi upor proti tisti politiki, ki s tem upravlja. O tem si verjetno ne delajo utvar niti v vladi in koaliciji.
Ne gre pa za politično ozadje v smislu, da bi to organizirala neka politična opcija. Če že kdo, si je to organizirala vlada sama, saj se je vlada ukvarjala z grobimi zamenjavami ljudi v državnih podjetjih. Ni pa se ukvarjala z realnimi problemi ekonomije in s podjetji, ki so rabila pomoč. Tam je šlo samo za govorjenje in enkrat je konec tega blefiranja, kot to vedno pride s praznimi obljubami. In zdaj prihajajo računi. So pa to šele prvi.
Pričakujete še več uporov?
Zagotovo. Kjer se ne seje, tam se tudi ne žanje. Nekaj časa se lahko zadolžuje, potem pa tudi posojila ni več mogoče dobiti. Ta vlada, ki se sedaj izgovarja, da so dobili prazne kašče, je dobila dobro dediščino. Slovenija je bila druga najmanj zadolžena država v Evropi konec lanskega leta, sedaj se bližamo najbolj zadolženim. Vladi smo pustili najnižje možne trošarine, ki so pomemben dohodek proračuna. Trošarine na motorna goriva so se dvignila za več kot 50 odstotkov. Kjer se je dalo, so dvignili davke in prispevke, enormno so se zadolžili, naredili pa niso nič, da bi izboljšali pogoje gospodarjenja. Nekdo lahko dviga davke, toda če je tisto, kar obdavčiš, vedno manjše, potem je tudi prihodkov vedno manj.
Bi se lahko zgodila situacija, podobna lanski v Grčiji, ko so se protesti spremenili v nasilje?
Tam je šlo za kombinacijo različnih razlogov. Toda primerjajmo, kaj delajo države, na katere se sklicujemo, največkrat na Nemčijo. Stranke, ki bodo skoraj zagotovo zmagale na nedeljskih volitvah v Nemčiji, razmišljajo popolnoma drugače od naše vladajoče koalicije. Angela Merkel obljublja znižanje dohodnine za vse, se pravi znižanje davkov, sprostitev proizvodnih energij, ustvarjalnih, kar edino lahko dolgoročno spremeni recesijo v gospodarsko rast.
Pri nas pa se razmišlja samo o novih obremenitvah, o zamrznitvah. V isti vladi tekmujejo, kdo bo napovedal nov davek. Koalicija samo razpravlja o tem, kaj bi zamrznila. Niti ene seje vlade še ni bilo na temo, kako povečati produktivnost, kako izboljšati razmere za gospodarjenje, kako pomagati tistim, ki ustvarjajo, kar bi samo po sebi začelo reševati tudi problem likvidnosti proračuna in zmanjšanja prilivov. Ne vidijo cele slike.
Ste še vedno prepričani, da je za vaš poraz na volitvah kriv "veliki pok" iz Finske?
Sedaj je to še bolj jasno. Izkazalo se je, da je šlo za prazne obtožbe in politično motivirano afero, ki je poleg tega, da je poskušala prizadeti moj ugled kot predsednika vlade in največje vladne stranke, Slovence oropala tudi razprave o prihodnosti. Tem, ki danes vladajo, ni bilo treba soočiti ekip, programov, kajti edina tema je bila patrija. In zaradi tega so zmagali na volitvah z veliko vrečo praznih obljub.
Pojavljajo se govorice, da bo ta pok odnesel tudi generalno državno tožilko Barbaro Brezigar?
V tem primeru ne gre za veliki pok, ampak nadaljevanje ideoloških čistk, ki jih koalicija brezkompromisno izvaja. Odstranjujejo ljudi, ki ne mislijo tako, kot pravi njihova ideološka platforma. Brezigarjeva je ena od številnih sposobnih ljudi, ki vodi enega izmed podsistemov v družbi in ki so moteči za sedanjo vladno koalicijo.
Letošnje leto so v veliki meri zaznamovale razprave glede izbrisanih, dogajanja med vojno in po vojni ter sprejem vojnih zakonov, sedaj pa še možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev ... Po katerih temah si boste vi najbolj zapomnili to leto?
Če govoriva o ključnih temah, potem smo mi največ naporov vložili v paket ukrepov, s katerim smo želeli pomagati vladi pri spopadanju s krizo. Vladi smo ponudili 65 ukrepov pri partnerstvu za razvoj, kar pa so zavrnili. Enako tudi pozneje v državnem zboru. Če bi nekateri izmed teh ukrepov že delovali, potem bi bila situacija boljša.
Nasprotno pa je vladna koalicija dobra v sprevračanju tem in preusmerjanju pozornosti, kar jim uspeva, saj imajo velik vpliv na medije in uredništva nekaterih medijev. Ni slučaj, da so predlog glede posvojitve otrok v istospolnih skupnostih poslali v javno razpravo ravno 21. septembra. S tem so želeli odvrniti pozornost od ključnih tem, o katerih bi bilo potrebno razpravljati na tako obletnico. Niso želeli, da bi se govorilo o prelomljenih obljubah. Če bi imeli na mizi rezultate, gotovo ne bi lansirali takšnih tem, ki pa jih imajo še nekaj na zalogi.
Kot na primer?
Zagotovo se bodo spomnili zakona o umetnem oplojevanju, nekaj, kar je že sprožilo referendum. Na zalogi imajo še različne predloge iz ropotarnice kulturnega boja.
Desnica vam očita, da niste že v prejšnjem mandatu sprejeli vojnih zakonov, češ da je preglasovanje legitimna poteza v demokratičnih sistemih, česar se je sedaj poslužila levica. Zakaj ste oklevali pri sprejemanju zakonov?
Zato, ker mi držimo obljube. Na začetku mandata sem obljubil, da mrtvih ne bomo pokopali s preglasovanjem in jih nismo. To isto je obljubil Pahor, ki je obljubo prelomil prej kot v enem letu.
Drugo je vsebinski razlog. Ni smiselno sprejemati rešitve, ki se bodo spreminjale od mandata do mandata. Sedaj bodo imeli mrtvi nek zapis, čez štiri leta se bo to ponovno spremenilo.
Ne poznam države, ki bi tako delala. Ne poznam države, kjer se ne bi v času, ki je minil od te tragedije in državljanskega razkola, dogovorili za osnovne civilizacijske principe, ki jih bodo upoštevali pri odnosu do mrtvih. Slovenija je edina država, kjer to ne gre, kjer se ne da zmeniti niti to, da si mrtvi zaslužijo svoje dostojanstvo.
Toda veliko bolj problematičen kot napis se mi zdi uvrščanje otrok v kategorijo izdajalcev ...
To je zakon, ki je rasističen. Je velika posebnost in edini primer znotraj EU. To pa je tudi logična posledica dejstva, da je slovenska vlada edina vladajoča struktura v EU, ki zavrača evropsko resolucijo. Celo v Moskvi je prišlo do večjih korakov, čeprav so imeli na začetku pomisleke. Toda ruski predsednik vlade Vladimir Putin je pred obiskom na Poljskem obsodil pakt Ribbentrop-Molotov in poboj v Katynu. Rusko ministrstvo za šolstvo pa je med obvezna branja v šolah uvrstilo tudi Solženicinovo knjigo o komunističnih koncentracijskih taboriščih.
V Sloveniji se ni zgodilo nič od tega. Vladna koalicija je izglasovala zakon, po katerem se otroke deli glede na to, kaj so bili njihovi starši. Globoko zavrženo dejanje. Globoko tudi obžalujem, da se je pridružila temu projektu SLS in služila kot figov list, hkrati pa bodo očitno namesto resolucije Evropskega parlamenta sprejeli neko besedilo, s katerim opravičujejo ene vrste zločin.
Kdo je komu zabil gol v odnosu Slovenija - Hrvaška? Nezadovoljni sta obe strani, kar je po mnenju ministra Samuela Žbogarja znak, da je sporazum uravnotežen.
Slovenska vlada si je dala lani avtogol, ko je razmontirala sistem, ki smo ga postavili leta 2007. Slednji je vodil k dobri možnosti, da se v tem sporu doseže kompromis glede potencialnega arbitra in pravnega okvira.
Sedanja vlada je prekinila delo komisij, ki so iskale kompromis, uvedla je enostransko blokado brez prepričljivih argumentov, in ker argumenti niso bili prepričljivi, tudi nobenega v Evropi niso prepričali. Uporabila je prepovedano besedo v EU - blokada - se izpostavila in izgubila velik del kredibilnosti. Pod pritiski mednarodne skupnosti, ki zagovarja načelo EU - politiko odprtih vrat - je popustila, ne da bi zato kaj dobila.
Ali niste blokade sprožili že vi v času medvladja, kar ste se dogovorili tudi s Pahorjem?
Slovenija je tudi pri prejšnjih poglavjih, ki jih je Hrvaška odpirala ali zapirala, uveljavljala svoje interese in nasprotovala kakršni koli dokumentaciji, ki bi prejudicirala mejo. Vendar tega nismo nikoli naredili na način, ko bi uporabili neumno besedo, ki se ji reče blokada. Uporabili smo način, ki je vedno prej privedel do tega, da je Hrvaška umaknila dokumentacijo, mi pa smo sprostili zadržke.
Oktobra, ko se je ponovno pojavil problem vložene hrvaške dokumentacij, ki prejudicira meje, je naša postvolilna vlada predlagala, da se Hrvaški da zeleno luč, če bodo obljubi, da bo to dokumentacijo umaknila do konca pogajanj. Hrvaška je najprej na to pristala, potem pa se je premislila, misleč na predvolilne obljube Pahorjeve vlade, da bodo mehkejši v teh pogajanjih, ker je Pahor dejal, da zanj ni pogoj rešeno mejno vprašanje za vstop Hrvaške v EU.
Zgodilo pa se je, da je decembra Pahorjeva vlada spremenila taktično ravnanje. Zahtevala je, da Hrvaška poleg umika dokumentov podpiše izjavo, da jih nikoli ne bo uporabila v pravnih procesih, če bo prišlo do reševanja tega spora s pomočjo tretje strani. Tega argumenta, kjer je bila uporabljena še beseda blokada, pa Pahor ni mogel ubraniti in je na koncu moral odstopiti.
Boste podprli referendum o arbitražnem sporazumu?
Bomo videli, kakšen bo in šele potem se bomo odločili.
Kadrovska politika je očitno nevralgična točka te vlade. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je izjavil, da je Zares zid, ki preprečuje kadrovanje v stilu vaše vlade, Pahor pa po njegovem s svojimi izjavami glede kadrovskih (ne)menjav ni nikoli taktiziral ...
Gre za veliko predvolilno obljubo, ki je bila grobo prelomljena. Slovenska javnost je bila zmanipulirana. Popolnoma jasno je bilo, da vlada lahko postavlja na mesta, za katera odgovarja, ljudi, ki bodo izvajali njen program. Te pravice jim tudi nismo odrekali. Škandal pa je, da obljubljaš nekaj, delaš pa drugače.
In na podlagi lažnih obljub dobiš mandat in glasove volivcev. Temu se reče groba volilna prevara.
Še posebej škodljivo je, ko gredo te čistke v strukture, kamor vlada običajno ne posega, tudi naša vlada ni. Ko se zato, da se diskreditira človeka, ki ga želijo zamenjati, diskreditira tudi podjetje, ki ga vodi, ali pa se kriminalizira osebo, ki se zamenjuje zaradi političnih razlogov.
In sedanja koalicija uporablja vse te grobe instrumente in izpolnjuje se izjava Slavoja Žižka o Golobiču kot slovenskem Stalinu. Uporablja se iste metode, nekaj se govori, dela se drugo. Pod površjem pa se uporablja grobe metode diskvalifikacije. Ena od naslednjih tarč je ravno generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Najprej diskreditacija, potem likvidacija. Sedaj je v fazi diskreditacije.
V ideološkem smislu je najbolj odmevalo imenovanje Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti. Kardinal Franc Rode ga je ocenil za provokacijo, papež Benedikt XVI. pa naj prav zaradi tega ne bi sprejel Pahorja. Kako vi ocenjujete takšno potezo vlade?
Gre natančno za to - provokacijo. Takšna poteza ni bila možna niti za časa Drnovška. On je pazil, da ne vleče potez, ki izpadejo kot čista provokacija. Te politike se je poslužil Anton Rop, Pahor pa to ponavlja. Razlika je le v tem, da zavaja. V državnem zboru je razlagal, kako je po njegovem mnenju Drago Čepar delal dobro in bo moral Cvikl pojasniti razloge, zakaj ni predlagal ponovitve mandata. Namesto tega pa je predlagal osebo, ki je popolnoma neustrezna za to mesto. Cela dvorana se je režala, celo poslanci vladne koalicije se niso mogli vzdržati nasmehov ob tej cinični manipulaciji, saj so najprej človeka zamenjali, se pravi likvidirali politično, sedaj bo pa Pahor zahteval, da Cvikl pojasni razloge, zakaj je to naredil. Se pravi, najprej nekoga ustreliš, potem pa ga sodiš.
Kdo je po vaše bolj nekulturen minister - nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti, ki ob primopredaji ni podal roke svoji naslednici, ali sedanja kulturna ministrica Majda Širca s svojimi blogovskimi zapisi o mrakobnem umu televizijskega direktorja.
Imenovanje neke take prostaške, nekulturne osebe, kot je Majda Širca, na mesto kulturne ministrice je tudi provokacija, je tako, kot če bi na mesto agencije za zaščito okolja dali direktorja trboveljske cementarne.
Boste zahtevali referendum o novem zakonu o RTVS, če bo obveljal predlog, ki je sedaj v razpravi?
Ta predlog ima en sam namen - narediti politično čistko tudi na RTVS, čeprav je bila tam večina kadrov nastavljenih v času vlad LDS, kar se odraža tudi na programu. Moti jih nekaj ljudi, ki mislijo drugače in zagotavljajo vsaj neke minimalne demokratične standarde. Ne gre torej za zakon v pravem pomenu besede, ampak poskus vladne koalicije, da pridobi orodje, da bo izvedla likvidacijo tudi tu.
Nekoč ste izjavili, da upate, da bodo novinarji tako kritični do sedanje vlade kot so bili do vaše. Ali menite, da je sedaj temu tako?
Ko sva govorila o situaciji v Gorenju in Muri sem pozabil dodati, da ta manipulacija, to cinično poigravanje z delavci, ne bi bilo možno, ne glede na to, kakšni so sindikati, če tukaj ne bi bilo medijskega pokritja. V normalnih državah bi mediji že zdavnaj razgalili to lakajsko vlogo sindikatov. Pri nas pa so to vzdrževali, zato je pristanek na koncu toliko trši.
Katerega izmed ministrov oz. ministric sedanje vlade bi povabili tudi v svojo vlado, če bi imeli možnost?
Če bi imel proste roke, bi zagotovo našel boljše rešitve. V tej vladi je nekaj ministrov, ki se trudijo in delajo. Minister za delo Ivan Svetlik je edini minister, ki je v tej vladi dejansko nekaj naredil pri spopadanju s posledicami gospodarske krize. Problem pa je, da on vodi ministrstvo, ki lahko le blaži posledice. Ne delajo pa ključna protikrizna ministrstva, ki bi morala zagotavljati pogoje, da bo nekoč na koncu tunela posvetila luč.
Večino ukrepov, ki jih je Svetlik predlagal, smo tudi mi podprli. Problem pa je, da ni ukrepov na drugi strani. Socialnih transferov namreč ne moreš povečevati v neskončnost.
Na kongresu SDS ste napovedovali celo možnost predčasnih volitev, po drugi strani pa trdite, da je sedanja koalicija ideološko tako trdna, da bo zdržala do konca. Kaj menite leto dni po volitvah, ko vam raziskave javnega mnenja kažejo prepričljivo vodstvo?
Ne samo raziskave, ampak tudi volitve v Evropski parlament smo prepričljivo zmagali z osmimi odstotki razlike. Ta razlika se še povečuje, ker vsak dan nekaj tisoč ljudi spozna, da je ta vlada popolnoma nekompetentna pri spopadanju z gospodarsko krizo. Ker se te prazne obljube vsak dan razgaljajo kljub sposobnemu nastopanju, kljub temu, da ključni ljudje v vladi bistveno bolje govorijo kot delajo. Na koncu pride račun in stvarna situacija pokaže, kakšni so dejanski rezultati.
Skoraj zagotovo bo prišlo do zamenjave te vlade, vendar bodo to zamenjavo storili znotraj vladajoče koalicije, ko bo nelegitimnost, kar je njihov problem že od volitev, še bolj padla, nerešeni problemi pa se bodo še bolj kopičili. Ne verjamem pa, da bo v kratke prišlo do razpada vladne koalicije, ki je ideološko trdna, ki se takoj dogovorijo o tem, da bodo zavrnili resolucijo Evropskega parlamenta ali pa da bodo sprejeli rasistični zakon, ki dela diskriminacijo med otroki, neučinkoviti pa so seveda pri vseh ostalih stvareh. Toda ta ideološki beton jim bo zagotovo še dal toliko manevrskega prostora, da bodo izvedli zamenjavo sedanje vlade, morda ne v celoti, zagotovo pa se bo to zgodilo prej, preden bo razpadla koalicija, prej preden bi prišlo do predčasnih volitev.