Slovenija

Janša medijem: Preglejte kredite drugih strank, ki so visoko zadolžene, živijo pa v ukradenih vilah!

Deli na:
Janša medijem: Preglejte kredite drugih strank, ki so visoko zadolžene, živijo pa v ukradenih vilah!

Foto: Bobo - Janša je v torek zatrdil, da bodo posojilo vrnili in plačali kazen, če bodo pristojne institucije odkrile nepravilnosti. Kot kaže, besedo držijo.

Denarja si nismo sposodili pri podjetju, temveč pri fizični osebi, ki denar posoja tudi drugim, pravi Janša o posojilu 450.000 evrov, ki ga je stranka SDS najela pri Dijani Đuđić iz Prijedora v BiH.

V stik z Dijano Đuđić smo prišli preko podjetja, v katerem imamo svoj delež, je povedal Janša. Pojasnil je, da je izvršni odbor SDS sklenil, da bo stranka postopoma prodala svoj delež v podjetju Nova Obzorja, vse v skladu z zakonodajo o političnih strankah. Če smo kršili zakon, bomo odgovarjali, pravi Janša, ki glede omejitve višine posojila, ki ga lahko najamejo stranke, pravi, da gre tu za različna tolmačenja.

Po interpretaciji, ki nam je bila dana, je omejitev 120.000 evrov na leto, zato je bil kredit tudi razbit na tri dele, je pojasnil Janša.

SDS se iz založbe Nova obzorja umika tudi zato, ker je ta začela izdajati tabloid Škandal24, stranka pa ne želi biti lastniško povezana z izdajateljem tabloida. Obenem pa je dodal, da gre za podjetje, ki čeprav se ukvarja s tiskom, posluje z dobičkom in po njihovi presoji je ta delež, ki ga ima v lasti SDS, tudi toliko vreden.

Đuđićevo je Janša prvič srečal ob podpisu pogodbe, ki je bila "deponirana pri vseh pristojnih inštitucijah, delež je bil zavarovan v skladu z zakonom, prijavljen na Ajpesu, odkar je pogodba podpisana." Pogodba je bila sklenjena pri notarju in o njeni zakonitosti odgovarja notariat. Janša je zanikal, da bi bila Đuđićeva davčna dolžnica.

Izvora denarja tudi ni nihče problematiziral, tudi banka ne, je povedal Janša. "Ne vem zakaj bi bilo manj sporno, če bi kredit vzeli pri NLB, ki je v hujših postopkih kot posojilodajalka," je pripomnil. Posojila stranka ni najela pri banki, ker je želela krediti, za katerega ne bi bilo treba zastavljati deleža v podjetju ali hipoteke za stavbo, je pojasnil. SDS je namreč šele pred kratkim odplačala kredit za stavbo, v kateri ima sedež.

"Bili bi veseli, če bi se tako kot o posojilu razpisali o tem, kako se je kupil Večer, kako se financira Večer," je Janša zbodel časnik Večer, ki je danes poročal o posojilu, ki ga je najela SDS.

Janša vztraja, da je SDS doslej vsa sredstva, ki si jih je sposodila, tudi vrnila. "Decembra lani smo plačali zadnji obrok kredita, ki smo ga najeli za nakup poslovne stavbe. Vsak mesec smo plačali 10.000 evrov za stavbo, ki je tako velika kot stavba, ki jo je SD ukradla. To ni pa za nikogar sporno." Novinarjem je predlagal, da pregledajo tudi kreditno poslovanje drugih strank in izpostavil stranke, "ki so visoko zadolžene, kljub temu, da živijo v ukradenih vilah."

Vesel: Znesek posojila od fizične osebe mora biti omejen na desetkratnik bruto povprečne plače

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je glede informacije, da je stranka SDS sklenila posojilno pogodbo za 450.000 evrov s fizično osebo, pojasnil, da mora biti po zakonu znesek takega posojila omejen na desetkratnik bruto povprečne plače, kar znaša okoli 15.800 evrov. Sodišče bo konkretno stališče oblikovalo po tem, ko bo pridobilo pogodbo.

Vesel je poudaril, da se Računsko sodišče osredotoča na preverjanje pravilnosti financiranja političnih strank, ker je način financiranja pomemben za razumevanje njihovega delovanja. Tisti, ki stranke v pretežnem delu financira, lahko zelo vpliva na njihovo poslovanje in ravnanje pri sprejemanju različnih zakonov.

V zakonu o političnih strankah je posebej urejeno njihovo financiranje s strani fizičnih ali pravnih oseb. Tako lahko stranka posojila pridobi od pravnih oseb, kot so banke ali posojilnice. Glede pridobivanja posojil od fizičnih oseb pa zakon določa, da so ta sicer dovoljena, vendar mora biti znesek omejen na desetkratnik bruto povprečne plače, kar trenutno pomeni okoli 15.800 evrov, je poudaril Vesel. Nad tem limitom pa je tovrstno financiranje v nasprotju z zakonom o političnih strankah.

Pri tem je po njegovih besedah treba preveriti, kakšen je bil razlog oziroma vsebina posojilne pogodbe. Ali gre v konkretnem primeru za posojilno pogodbo fizične osebe, ki krepko presega dopustni znesek kreditiranja, ali pa gre po vsebini za pogodbo, ki ima drugačen pravni ali poslovni namen, kot na primer prenos lastniškega deleža na podjetje, ki ga stranka poseduje.

Iz javnih virov je razvidno, da je bila ustanovljena zastavna pravica, kar je mogoče povezati s posojilno pogodbo in predstavlja kršitev 22. člena zakona o političnih strankah. V kolikor gre za posel upravljanja s tem poslovnim deležem in kasneje vrnitvijo lastniku v nadaljnje upravljanje ali prenos lastninske pravice, pa ne bi govorili o posojilni pogodbi. Vendar je, kot pravi, v tem kontekstu zanimivo, komu neka politična stranka prenaša v upravljanje poslovni delež v podjetju, ki nastopa na medijskem trgu.

Računsko sodišče je v zvezi s stranko SDS nazadnje izdalo revizijsko poročilo v letu 2016 za preteklo obdobje. Tedaj so ugotovili nekaj nepravilnosti, povezanih zlasti s financiranjem fizičnih oseb. Vesel je ob tem pojasnil, da je bilo to v obdobju, ko se je še uveljavljala sprememba zakona o političnih strankah.

Računsko sodišče lahko pridobi dodatne informacije tudi pred prejemom poročila, kar nameravajo tokrat tudi storiti, saj iz javno dostopnih virov še ni mogoče natančno reči, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS in posojilodajalko. Zato se bo sodišče v tem konkretnem primeru poslužilo možnosti, da s predrevizijsko poizvedbo dobi dokumentacijo in pojasnilo stranke, je pojasnil Vesel. Na osnovi tega se bodo odločili o obsegu revizije in oblikovali stališče, je poudaril Vesel.

Če je posojilo sklenjeno v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov.