Slovenija

Janša hoče od države 900.000 evrov odškodnine, Krkovič 600.000 evrov, Črnkovič pa kar 13 milijonov

Deli na:
Janša hoče od države 900.000 evrov odškodnine, Krkovič 600.000 evrov, Črnkovič pa kar 13 milijonov

Foto: STA - Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša

Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič zaradi nezakonitega zapora želijo odškodnino od države. Trenutno se z državnim pravobranilstvom usklajujejo o višini.

Predsednik SDS Janez Janša, prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič in upokojeni brigadir Tone Krkovič zaradi nezakonitega zapora od države terjajo skupno več kot 15 milijonov evrov, je danes poročal Radio Slovenija. Vsi trije so zavrnili prve poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva, v skrajnem primeru pa napovedujejo tožbo.

Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, zahteva nekaj več kot 13,4 milijona evrov. Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, zahteva 900.000 evrov, Krkovič, ki je bil v zaporu 259 dni, pa 600.000 evrov, so za STA povedali na državnem pravobranilstvu.

Kot so pojasnili, zahtevke obravnavajo po t. i. predhodnem postopku. Po zakonu se mora namreč oškodovanec, preden na sodišče vloži tožbo za povrnitev škode, obrniti na pravobranilstvo in se z njim skušati dogovoriti za odškodnino.

Komisija za odločanje o odškodninah je o zahtevkih Janše, Črnkoviča in Krkoviča "že odločila, vlagateljem pa so bile poslane poravnalne ponudbe". "Nadaljnji postopek je tako odvisen od odgovora vlagateljev na poravnalno ponudbo. Če ponudbe ne bodo sprejeli, se lahko odločijo za sodni postopek," so zapisali na pravobranilstvu.

Glede višine odškodnin, ki jo prisoja sodišče, so na pravobranilstvu navedli, da sodišče za primere neutemeljeno odvzete prostosti načeloma prisoja enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo, pri kateri upošteva vse okoliščine konkretnega primera (ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin). Ob tem so na pravobranilstvu dodali, da sami pri obravnavi tovrstnih zahtevkov upoštevajo enaka merila.

Po poročanju Radia Slovenija gre pri zahtevi Janše in Krkoviča večinoma za odškodnino zaradi nezakonitega zapora, pri Črnkoviču pa je večina zahtevane odškodnine zaradi poslovne škode, ki je bila povzročena njegovemu podjetju.

Vsi trije so po navedbah radia zavrnili prve poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva, ki so bile precej nižje od njihovih zahtevkov. Po besedah Krkovičevega zagovornika Jožeta Hribernika je bila njegovi stranki ponujena "smešno nizka" odškodnina, in sicer 35.280 evrov. Po navedbah radia vsi trije pravobranilstvu trenutno predlagajo, naj jim ponujeni znesek izplača kot prvi del izplačila. Sicer pa čakajo novo ponudbo, v skrajnem primeru bodo šli v tožbo, je poročal Radio Slovenija.

Trojica je bila namreč pravnomočno obsojena na zaporne kazni v zadevi Patria in je del kazni že prestala. Leta 2015 pa je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje tik pred zastaranjem. Vrhovno sodišče je zastaranje potrdilo februarja 2017.

Že septembra so iz SDS sporočili, da tožijo državo za 886.257,37 evra zaradi vpliva sojenja v aferi Patria na državnozborske volitve leta 2014. Janša je bil namreč pozvan na prestajanje zaporne kazni 20. junija 2014, volitve pa so bile 13. julija 2014. "Vsakomur je jasno, da je bila ta sodba v funkciji volitev, saj je bilo zaradi nezakonitega prestajanja zaporne kazni predsedniku SDS onemogočeno sodelovanje v predvolilni kampanji," so opozorili v stranki.

"Če do protipravnega ravnanja v procesu Patria ne bi prišlo, bi stranka SDS na predčasnih volitvah leta 2011 in leta 2014 dobila vsaj tako visok odstotek glasov, kot na volitvah leta 2008," so ocenili.