Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

mbappe Ekipa24.si

"Tako hitro kot teče Mbappe, sem jaz tekel v ...

jure-podjavoršek, mojster, delovna-akcija, otroci, družina Njena.si

Mojster Jure o vzgoji otrok: V življenju se bodo ...

sveca Ekipa24.si

Groza! Tragična nesreča mladega Slovenca! Komaj ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Ivo Žajdela: Krvavi veliki šmaren

Deli na:
Ivo Žajdela: Krvavi veliki šmaren

Foto: Bobo

Ne le da so Košmrljevim in Knavsovim v Loškem Potoku tri mesece po koncu vojne partizani na najbolj kruto umorili očeta, pozneje so bili preživeli člani družine še bolj zaznamovani in kaznovani. Ti kraji so še 70 let pozneje prekriti s strupeno kopreno strahu.

Tudi družina Knavs, Primoževa po domače, v Retjah v Loškem Potoku je bila številna. Oče Jože je bil rojen leta 1880. S prvo ženo je imel tri otroke in vsi so bili rojeni pred prvo svetovno vojno. To so bili: Stanko (1909), ki je kot domobranec po vojni odšel v ZDA, ter Jože (1911) in France (1913), ki sta bila kot domobranca leta 1945 ubita v Kočevskem rogu. Z drugo ženo Marijo je imel hčerko Marijo in sina Alojza: Marija (1921) je po vojni odšla z možem v ZDA, kjer živi, in Alojz (1924), ki je bil ubit leta 1943 kot vaški stražar. S tretjo ženo je imel šest otrok: Anton (1928) je bil kot domobranec ubit leta 1945 v Kočevskem rogu, Pavel (1929), ki živi na domu in je samski, Ivana (1930), ki je leta 1952 zaradi bolezni umrla doma, Ljudmila (1932), ki poročena živi v Retjah, Vinko (1938), ki poročen živi v Kranju, in Ivan (1940), ki poročen živi v Retjah.

Pavlova pripoved

Tudi moj oče je bil avstro-ogrski vojak. Moral je na fronto v Galiciji in Ukrajini. Ko je leta 1915 Italija napadla Avstro-Ogrsko, je bila divizija, v kateri je bil naš oče, premeščena na soško fronto. Ne vem, v kateri ofenzivi so ga Italijani zajeli. Do konca vojne je preživel v taborišču v srednji Italiji. Ko se je vrnil domov, je prva žena umrla za špansko gripo. Z drugo ženo je imel dva otroka, Marijo in Alojza. Marija je imela fanta pri domobrancih, po vojni mu je uspelo oditi v ZDA. Z njim je odšla tudi moja polsestra. Polbrat Alojz je bil rojen leta 1924. Bil je pri vaški straži na Hribu. Ob spopadu s partizani februarja 1943 je bil ubit na polju pred Hudim Vrhom.

Mati je bila doma iz Raven na Blokah. Sem njen drugorojeni otrok. Anton je bil rojen leta 1928 in vse do 15. avgusta 1944 je bil doma. Tedaj se je skupina mladeničev iz Retij odločila, da gredo k domobrancem. Zaradi stalnih partizanskih rekvizicij ni mogel prenesti žalosti, da so nemoteno odvzemali živež, hrano, živino in vse, kar jim je koristilo. Nihče se jim ni mogel upreti, saj ni bilo v bližini nobene postojanke, ne okupatorjeve ne domobranske. Domačini so bili pri tem početju dobro zamaskirani, saj se je tisti, ki je imel kaj vesti, tega početja lahko sramoval. Tako je brat pristal na domobranski postojanki v Velikih Laščah, preostal bratje pa so bili v Borovnici. Preden so šli k domobrancem, so bili, potem ko so se morale predati vaške straže na Blokah, vključeni v partizanske enote.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24