Kot je pred časom za STA pojasnil predstavnik podjetja Matija Šešok, vztrajajo pri tožbi, saj je bila pogodba podpisana in veljavna, Iskra pa jo je dosledno izvrševala. "Na drugi strani jo je občina kršila, zaradi česar smo potem od nje zaradi kršitev na strani občine odstopili ter zahtevali povrnitev vložka ter škode, ki nam je nastala," je pojasnil Šešok.
Ob tem v Iskri ves čas poudarjajo, da posla z mariborsko občino niso predstavljali samo radarji, ki so bili pravzaprav samo manj pomemben del, ampak so imeli s tem projektom tudi številne druge stroške. Večino investicije je namreč predstavljala nadgradnja in sistemizacija semaforskega sistema, ki so jo peljali vzporedno s postavitvijo radarjev.
Sedanja mestna oblast se je pred visoko odškodnino branila s prizadevanji, da bi sodišče pogodbo, ki so jo z Iskro podpisali še v času prejšnjega župana Franca Kanglerja, razglasilo za nično. Okrožno sodišče je njihovo zahtevo februarja zavrglo, a se je občina na sklep pritožila. Kot so za STA pojasnili na mestni občini, doslej niso bili obveščeni o morebitni odločitvi višjega sodišča na njihovo pritožbo. Iskra in mariborska občina sta se sicer lani poskušali poravnati, a brez uspeha.
Na okrožnem sodišču so zahtevo občine za razglasitev ničnosti po pojasnilih predsednice sodišča Alenke Zadravec zavrgli, ker je enak tožbeni zahtevek tekel tudi pred ljubljanskim sodiščem. Tam je sicer zahtevo za ničnost pogodbe vložilo državno pravobranilstvo, a so jo zavrnili, ker naj država ne bi imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe. Pravobranilstvo je v zvezi s tem vložilo predlog za ustavno presojo.
Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na okrajnem sodišču tekel tudi kazenski postopek, v katerem se je Kangler zaradi domnevne zlorabe položaja zagovarjal skupaj s še tremi soobtoženimi. Tožilstvo pa je ob zaključku glavne obravnave obtožnico umaknilo.