Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je uvodoma ocenila, da je predsednik DZ Milan Brglez grobo kršil ustavo in s tem povezano človekovo pravico do demokratičnega odločanja. Kot je dodala, je zlorabil zakonske pristojnosti in državljanom onemogočil, da se lahko opredelijo do družbenih vprašanj, kar predstavlja bistvo demokracije. Zato je tudi SDS predlagala njegovo razrešitev.
Pri tem je poudarila, da je treba nad uresničevanjem človekovih pravic, kar pravica do referenduma je, skrbno bdeti. In prepričana je, da je v takih primerih dolžnost komisije, da o tem spregovori.
Člani komisije iz vrst koalicije so namreč ob napovedi obstrukcije seje opozarjali, da gre za zlorabo komisije. Pri "tej inkviziciji" ne bom sodeloval, je napovedal Jani Möderndorfer (SMC).
Izpostavil je, da komisija ni pristojna za obravnavo te točke in si poskuša prilastiti vlogo matičnega delovnega telesa za razrešitev predsednika DZ. Dejstvo pa je tudi, da bo o tem razsojalo ustavno sodišče. Poleg tega, je opozoril, je bilo že ob sklicu seje znano, da bo predsednik DZ na službeni poti v tujini.
"Te seje so bile prevečkrat režirane kot promoviranje neke politične opcije," je menil Matjaž Han (SD) in med razlogi za obstrukcijo navedel tudi, da je politična tema o tem, ali je Brglez ravnal prav ali ne, že predvidena v torek v DZ. Sam je sicer že povedal, da bi po njegovem mnenju predsednik DZ moral razpisati referendume, bo pa zdaj o tem odločilo ustavno sodišče.
V DeSUS po besedah Tomaža Gantarja verjamejo, da bi o tej temi še lahko razpravljali, se pa ne morejo strinjati z obsodbo predsednika DZ, da je ravnal nezakonito, že v sklicu seje. Na dnevnem redu je bila namreč točka "Nespoštovanje in zloraba zakonskih pooblastil predsednika DZ pri uresničevanju ustavne pravice do referenduma".
Irglova je v nadaljevanju dala besedo še gostom, nato pa je sejo prekinila z napovedjo, da jo bodo nadaljevali v naslednjem tednu, da bo imel tudi predsednik DZ možnost, da predstavi svoje stališče.
Predsednik Sindikata delavcev migrantov Martin Ivec je ugotavljal, da ljudstvo nima več oblasti in da smo se znašli v položaju, ko je predsednik DZ arbitrarno odločil. Takšno samovoljno ravnanje pa je ocenil kot politično nevaren precedens, ko lahko ena oseba potepta voljo ljudstva.
Tudi Blaž Babič iz zunajparlamentarne stranke Gibanje zedinjena Slovenija, ki je Brgleza v tem primeru kazensko ovadila, je poudaril, da je predsednik DZ zlorabil položaj, kršil pravico do referenduma, očitajo mu celo rušenje ustavnega reda. Obenem je opozoril, da so bile v sistem referendumske ureditve že tako vgrajene številne varovalke.
Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj je menila, da ustavno sodišče ne bo pritrdilo mnenjem pravnikov, ki soglašajo z Brglezovo odločitvijo. Pri tem se sprašuje, kako so prišli do ugotovitve, da pobudniki zlorabljajo institut referenduma. Za to bi po njenem morali vprašati vsakega od 2500 do 3500 podpisnikov zahteve za začetek postopkov za razpis referenduma.
Tudi predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je prepričan, da je Brglez ravnal protiustavno in protizakonito, po njegovem pa gre tudi za najbolj nedemokratično dejanje doslej, ker "želi ukiniti referendum". Protiustavno ravnanje predsedniku DZ očita tudi v nadaljevanju, ko je zakone poslal v podpis predsedniku republike in so bili objavljeni v uradnem listu, čeprav se zanje zakonodajni postopek ni končal.
Predstavniki delavcev migrantov so v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa še za tri. Za teh šest zakonov so zdaj vložili še pobudo za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja. Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, so to storili še za zakon o referendumu in ljudski iniciativi.