Žiga Debeljak je na mestu predsednika uprave PS Mercator že nekaj časa v nemilosti laškega barona Boška Šrota, ki se je v zadnjih letih dokopal do večinskega lastništva »najboljšega soseda«. Ker so podjetja iz skupine Pivovarne Laško po zaslugi varuha konkurence Janija Soršaka ostala brez glasovalnih pravic, Šrot Debeljaku ne more priti do živega. Minuli teden je Debeljak z nakupom Petrolovih delnic od NLB znova zelo razburil laškega tajkuna. Prvi človek Mercatorja je po novem tudi nadzornik Petrola.
Tajkun Boško Šrot, posredno največji lastnik Mercatorja, a brez glasovalnih pravic, vam je v svojem časopisu Delo javno očital, da ste od NLB za 30 milijonov evrov kupili šest odstotkov Petrolovih delnic na svojo roko, brez njegove vednosti. Očitano vam je bilo, da ste s tem priskočili na pomoč skupini državnih lastnikov, da bi potem od države v zahvalo osebno dobili nekaj za povračilo in poplačilo. Bi res morali dobiti soglasje laškega barona za ta nakup?Absolutno ne. Gre za operativni kratkoročni finančni posel, pri čemer ima uprava Mercatorja neomejena pooblastila in za takšne odločitve ne potrebuje nikakršnega soglasja nadzornega sveta. Še posebej pa ne potrebuje nikakršnih soglasij lastnikov. Ravno nasprotno, uprava mora enakovredno ščititi interese vseh 17 tisoč delničarjev, kar tudi počnemo. Protizakonito bi torej bilo kvečjemu to, da bi uprava karkoli usklajevala z interesi posameznih lastnikov, in ne narobe.
Osnovna dejavnost Mercatorja je trgovina. Zakaj ste se kar nenadoma odločili kupiti šest odstotkov delnic Petrola in se tako spustili v finančne posle?
Mercator je zelo veliko in likvidno podjetje, ki s svojim poslovanjem ustvarja pozitivne denarne tokove. Ker so prilivi med letom enakomerni, investicijski odlivi pa odvisni od napredovanja posameznih investicij, med letom začasno nastajajo denarni presežki. Samo ob koncu lanskega leta smo imeli za več kot 60 milijonov evrov takšnih presežkov, ki smo jih nato porabili v skladu s potrebami. Takšne presežke nalagamo na različne načine, z namenom ustvariti čim bolje donose, na primer v depozite, posojila, predčasna plačila dobaviteljem, odplačila posojilnih linij ipd. Tokrat se je pokazala še alternativna priložnost, povezana s pridobitvijo delnic Petrola. Ker posel omogoča ustrezno fleksibilnost in boljše donose, kot pri preostalih razpoložljivih naložbah, smo se na pobudo NLB zanj odločili. Gre pa za povsem običajno, operativno, poslovno-finančno odločitev, ki je kratkoročna.
Se zaradi nakupa delnic Petrola bojite morebitnih odškodninskih tožb?
Zagotovo ne. Gre za ekonomsko upravičen posel v skladu z Mercatorjevo finančno politiko, ki ga je uprava izvedla v okviru svojih pristojnosti. Namigovanja o odškodninskih tožbah so popolnoma neutemeljena. Izhajajo iz nepoznavanja ali pa so namenjena ciljnemu diskreditiranju Mercatorjeve uprave. S temi zadevami se zaradi tega kaj dosti sploh ne ukvarjamo.
Ali drži, da se je hotel Boško Šrot prisesati na denarni tok Mercatorja in s tem rešiti sporni menedžerski odkup, pa ste se vi temu uprli?
Odnosov s posameznimi lastniki ne želim komentirati, to se mi ne zdi korektno. Potrjujem pa, da je stališče Mercatorjeve uprave ves čas enako: voditi družbo v dobro vseh njenih delničarjev. Uprava se zaveda, da je Mercator javna delniška družba s 17 tisoč lastniki. Čisto vsi so pri obravnavi in obveščanju enako pomembni, tako veliki kot mali. Eno od temeljnih načel Mercatorjeve uprave je gospodarno upravljanje v korist vseh lastnikov.
Ali držijo navedbe Poslovnega Dnevnika, da vas je Šrot lani poskušal prepričati, da bi Mercator izpeljal 150 milijonov evrov vredno transakcijo, v kateri bi od Infond Holdinga kupil četrtino laške pivovarne? S tem bi rešili težave Šrotovega imperija, vendar vi na to niste pristali.
Mercator tega deleža ni kupil.
Je Šrot od vas res večkrat zahteval, da bi Andrijano Starina Kosem zaposlili na mestu članice uprave, vi pa ste se temu uprli?
Pristojnosti o imenovanju uprave ima zgolj in samo nadzorni svet. Ta pa ni nikoli izrazil želje po tem, da bi kakorkoli spreminjal sestavo sedanje uprave. Mercator ima po statutu mandatarski sistem, kar pomeni, da predsednika uprave imenuje neposredno nadzorni svet, člane uprave pa nadzornemu svetu predlaga v potrditev predsednik uprave. Ko so me povabili k sodelovanju, je bil eden mojih pogojev tudi ta, da sam sestavim svojo ekipo. To je nadzorni svet sprejel in jo potrdil. Sem privrženec timskega vodenja in največjega zaupanja med vsemi v timu. Menim namreč, da je homogenost ekipe izjemno pomembna. S to ekipo dobro delamo, si zaupamo in nameravamo svoj mandat, ki poteče ob koncu naslednjega leta, tudi v celoti dokončati.
VEČ V TISKANI IZDAJI