Predsedniku republike Hrvaške se zdi logično, da bi Slovenija in Hrvaška svoj mejni spor predložili mednarodnemu sodišču, ki bi na spornih krajih na morju in na kopnem določilo mejo. Dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji v sklopu pristopnih pogajanj za vstop v EU, ničesar ne pogojujejo, je prepričan. Pojasni, da nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan nista parafirala nikakršnega sporazuma o meji. Poleg tega je ta predlog sporazuma predvidel obstoj hrvaškega morskega trikotnika med italijanskim in slovenskim morjem, česar mednarodno pomorsko pravo ne pozna. Pravi, da bo Slovenija morala prevzeti zgodovinsko odgovornost, če bo ustavljala proces združevanja Evrope. Reševanje spora bi lahko tudi zamrznili; če bo slovenska politika povečevala napetost, bo to škodilo tudi Sloveniji. Njegova ljubezen s Slovenko pa ni bila zgolj platonska.
Ali podpirate predlog Evropske komisije, da bi pri reševanju mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pomagala skupina mediatorjev, med katerimi bi bili Martti Ahtisaari, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Robert Badinter, ugledni francoski pravnik, in še pravna strokovnjakinja?Načeloma na Hrvaškem podiramo prav idejo, da se Evropska komisija vključi v poskus reševanja tega vprašanja. Skupina mediatorjev bi lahko povedala svoje mnenje o tem, kako bi ga lahko rešili. Po mojem sicer ne gre za spor, gotovo pa za nerešeno vprašanje. K temu bi dodal: s tem vprašanjem je bilo tako tudi ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Mi ga tedaj nismo potencirali, čeprav bi lahko napisali vsem državam Evropske unije, da se Slovenija vključuje z določenim bremenom, nerešenim vprašanjem, ki bi lahko kasneje obremenjeval naše odnose. S tem gotovo ne bi pomagali Sloveniji pri doseganju strateškega cilja. Zato mi je zdaj žal, ker ni napredka pri reševanju tega vprašanja. Tako Slovenija kot Hrvaška sta prevzeli vse pomembne mednarodne konvencije. Oboji plačujemo za delovanje Meddržavnega sodišča v Haagu in Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu. Mi priznavamo mednarodne institucije in sprejeli bomo vsako odločitev mednarodnega sodišča. Ne vem, zakaj se Slovenija ne odloči za to. Morda nam bo skupina mediatorjev pomagala narediti korak naprej.
Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar pravi, da bi Slovenija v nekaj tednih lahko deblokirala pogajanja Hrvaške za vstop v EU, če bo prišlo do dogovora o posredovanju tretje strani v sporu, kar predlaga Evropska komisija. Kako to komentirate?
Predlog Evropske komisije za posredovanje razumem kot pomoč pri načinu reševanja spora. Skupina mediatorjev ne bi rešila spora, temveč bi predlagala način za reševanje. Bilo bi dobro, če bi Slovenija medtem deblokirala hrvaško pot v Evropo. Če bo do konca vztrajala pri blokadi, bo naše prijateljstvo postalo dvomljivo. Samo naivnež lahko meni, da bi ostalo vse enako. Ne bi.
Mar ni postalo prijateljstvo dvomljivo že s tem, da je skušala Hrvaška s pogajanji za vstop v Evropsko unijo doseči, da bi Slovenija hkrati s svojim strinjanjem za načenjanje novih poglavij na pogajanjih izrazila tudi strinjanje s sredinsko mejno črto v Piranskem zalivu in s tem, da nima teritorialnega stika z odprtim morjem? To kažejo dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski uniji v tem pristopnem procesu.
Ne, mi ne vztrajamo pri meji. Pravimo: dokler se problem ne odpravi, naj ostane status quo.
Toda v teh dokumentih je meja vrisana po sredini Piranskega zaliva.
Kako je pa Slovenija vstopila v Evropsko unijo?
Slovenija na tem območju ni začrtala meje.
No, Slovenija jo je začrtala na enem mestu, mi pa na drugem. Kje je tu razlika? Meja pa bo tam, kjer jo bo določil nekdo tretji, ki bo reševal spor. Mi ne vztrajamo pri mejni črti. Vztrajamo zgolj pri tem, da rešimo vprašanje.
Bi bilo torej dobro, če bi Hrvaška dokumente, ki jih je poslala Evropski uniji, umaknila?
Hrvaška je že pojasnila, da ne vztraja pri mejni črti. Slovenija si želi določitev meje. Tudi mi želimo enako. Badinterjeva komisija je ugotovila: meje nekdanjih republik Jugoslavije so postale meje na novo nastalih držav. Slovenija ima svoje argumente in mi svoje. Logično je, da posreduje tretji. Slovenska vlada zaradi svoje javnosti ne more popustiti, toda enako velja za hrvaško. Preprosto ne more. Mi pod mejo dostojanstva ne moremo. Dobro bi bilo, če bi to sprejeli tudi v Sloveniji. Zakaj prevzemamo mednarodne konvencije? Da bi jih uporabljali. Če smo prevzeli te konvencije, ravnajmo v skladu z njimi. Sprejeli bomo vsako odločitev meddržavnega sodišča v Haagu ali sodišča v Hamburgu. Ničesar ne pogojujemo.
Toda pogojujejo dokumenti, ki ste jih poslali Evropski uniji.
Pojasnili smo, da ne vztrajamo pri sredinski mejni črti in predlagali, naj o tem odloči tretja stran, mi pa bomo odločitev sprejeli.
Za slovensko vlado izjava Hrvaške, da ne vztraja pri meji, začrtani v dokumentih za v Bruselj, ni dovolj ustrezno jamstvo. Kaj če bo slovenska stran od Hrvaške zahtevala, naj te dokumente umakne ali jih spremeni?
Poglejte, Slovenija in Italija sta vztrajali pri umiku zaščitne ekološko ribolovne cone (ZERC), in mi jo bomo umaknili. Ko smo izjavili, da bomo umaknili ZERC, smo jo. Držali smo besedo. Nato pa sta Italija in Slovenija sprejele vsaka svojo zaščitno ekološko ribolovno cono. Zgolj opozarjam na to, kakšno je tovrstno sodelovanje.
Toda hrvaški premier Ivo Sanader pravi, da ZERC še vedno velja, samo ne uporablja se za Slovenijo in Italijo.
Pa saj vas ne zanima Finska, zanima vas Slovenija.
Toda gre za vprašanje meje.
Če imamo mi o meji ene argumente, vi pa druge, je logično, naj to reši tretja stran. Tisti, ki je za to tudi institucionalno postavljen. Mi se na to odločitev ne bomo pritožili. Kakršnakoli že bo, jo bomo sprejeli. Tisto, na kar ne bomo pristali, pa je, da v bodočem sporu ne bi mogli uporabiti dokazov s katerimi pojasnjujemo naše pravice. Ne moremo se odreči dokazov za bodoči spor. Le kako bi šel nekdo na sodišče, ne bi pa mogel uporabiti dokazov, ki so mu bili v prid? Kakšno sodišče bi to bilo? Poglejte, ko imata dva kmeta, ki sta sicer dobra soseda, spor glede meje, se dogovorita, pokličeta sodno komisijo, ta pride, izmeri, geodet določi mejo v sladu z zemljevidom, zariše se mejna črta, skupaj plačata sodno komisijo in še odideta v gostilno ter vse skupaj zalijeta. Dva kmeta lahko to storita, zakaj ne bi mogli dve državi?
VEČ V TISKANI IZDAJI