Različni lobiji so mi preprečili prihod na vrh NLB, in sicer zato, ker si niso želeli sprememb v banki. Kreditni krč na slovenskem bančnem trgu je bil najhujši med septembrom lani in aprilom letos, saj so se v tem obdobju kreditni viri bank iz tujine znižali za 1,69 milijarde evrov, skupaj s padcem depozitov iz tujine pa za 2,2 milijarde evrov.
Aljoša Tomaž vodi KD Banko, pred tem je vodil Abanko, šest let pa je delal tudi v Novi Ljubljanski banki (NLB) oz. njeni predhodnici.
Gospod Tomaž, zakaj niste postal predsednik uprave NLB?
Ker me na to mesto ni izbral nadzorni svet banke. Verjetno pa so na to vplivali lobiji, ki so se organizirano, tudi preko medijev, s konstrukti iz nedavne preteklosti (NFD, Zavarovalnica Triglav) in širjenjem laži lotili moje kredibilnosti.
Kdo?
Imen ne vem, bi jih pa rad vedel. Verjetno gre za ljudi, ki si očitno niso želeli sprememb, ki jih banka potrebuje. Za položaj predsednika uprave NLB, v kulturi in normah okolja, s katerimi živimo danes, kljub verjetni usposobljenosti in primernosti, nisem ustrezal.
Kako ste se pravzaprav odločili, da kandidirate za mesto predsednika uprave NLB?
Dobil sem več signalov, tudi iz vladnih krogov, da se name resno računa, da bi po sestopu Draška Veselinoviča prevzel vodenje NLB. Čeprav vodim KD Banko, ki je šele dobro shodila, sem moral najprej sebe prepričati, ali bo KD Banka tudi brez mene uspešno nadaljevala svojo razvojno pot in ali je vodenje NLB v obdobju ekonomske depresije in finančne krize izziv, ki si ga tudi želim. Ob tem sem se želel prepričati, ali me ne glede na izkušnje pri sanaciji dveh bank, uspešnem vodenju Abanke itd. kot dovolj sposobnega za vodenje NLB ocenjujejo tudi nosilci resorjev oz. institucij, ki so najbolj odgovorni za delovanje finančnega sistema in upravljanje z NLB. O tem sem se pogovoril z ministrom za finance Francem Križaničem, ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem in guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem. Nato sem se šele odločil za prijavo na razpis.
Ste imeli kakšne razgovore pred sejo nadzornega sveta?
Da, imel sem neke vrste zaslišanje, in sicer pred kadrovsko komisijo nadzornega sveta in posebej še na njuno željo z dvema članoma nadzornega sveta. Tudi na temelju teh razgovorov sem se pripravil za sejo. Drugih razgovorov nisem imel, ne s politiki, ne s člani uprave NLB, ne z raznimi lobisti. Želel sem se predvsem osredotočiti na sejo nadzornega sveta in program, ki ga bom predstavil.
Kaj ste pa nadzornikom NLB predstavili v svoji viziji vodenja banke?
Na seji nadzornega sveta NLB sem v programu na temelju SWOT analize banke predstavil, na kaj se mislim osredotočiti pri vodenju banke, pri čemer sem oblikoval štiri točke. Gre za sprejetje nove vizije banke, spremembo organiziranosti, ki naj bi omogočila realizacijo nove vizije, sprejetje novega triletnega plana in razvoj oz. prenova poslovnega modela banke. Pri tem sem kot ključno postavil tudi oblikovanje k ciljem predane in k rezultatom usmerjene vodstvene ekipe. Predlagal sem, da ob predvidenem izstopu KBC iz banke izvedemo dokapitalizacijo banke z izdajo delnic preko borze. Predvidel sem postopen dvig donosnosti banke na 12 do 15 odstotkov.
Ste bili deležni tudi kakšnih "neprijetnih" vprašanj?
Najprej bi rad povedal, da kljub kar številnim vprašanjem, ki sem jih bil deležen, nisem zaznal kakšnih vsebinskih razhajanj ali nestrinjanj s predloženim programom. Nasprotno, imel sem kar dober občutek. Dobil sem nekaj vprašanj, ki so bila pravzaprav lansirana preko medijev (NFD, Zavarovalnica Triglav), a zadrege z odgovori nanje nisem imel. Presenetili pa sta me, vsaj za tak organ, vprašanji, ali bi bil spet pripravljen potegniti potezo prodaje NFD kot potezo proti oblasti in ali spadam med "old boyse", ki se nočejo odreči svojih pozicij.
Kdo vas je to vprašal?
Predstavnik KBC. Verjetno teorije o gorenjski navezi in podobnem niso zrasle na njegovem zelniku.
Vam zato ni uspelo?
Najbrž ne, "old boysi" danes sanirajo KBC, vodijo Deutsche Bank. V kriznih časih nekaj izkušenj ne škodi.
Spremeniti ste želel delovanje LHB Frakfurt?
Generalno sem nameraval pregledati celotno mrežo in investicije v tujini, ne samo LHB. Načrtoval sem realokacije kapitala in dejavnosti na trge, ki dolgoročno lahko zagotavljajo primerne donose. A vse to šele po predhodni analizi. O LHB na nadzornem svetu nismo posebej razpravljali.
Bi ukinili LHB Frankfurt?
Ne. Pregledal pa bi, ali in kakšen LHB potrebujemo v Nemčiji, ali zaradi financiranja nemškega oz. hrvaškega klienta in ali je lahko zagotovimo zadosten obseg poslov, da lahko takšna institucija dela dobičkonosno. LHB, Adria bank in druge jugoslovanske banke v tujini so bile pred časom ustanovljene povsem iz drugih razlogov, tudi zaradi financiranja, ki ga v preteklosti ni bilo moč zagotoviti za domače banke. No, o tem, kot že rečeno, na seji nadzornega sveta nismo posebej govorili.
Ali NLB posluje transparentno?
Kader "spodaj" je dovolj šolan, da tako dela, vse banke imajo danes ustrezne procedure in pravila, vpogleda v poslovanje pa seveda nimam.
Ima država interes za spremembe v NLB?
Da. Mislim, da je tak tudi interes ministra za finance in ministra za razvoj, pa tudi guvernerja. Tudi oni menijo, da se mora banka na vse spremembe, ki so se zgodile v finančnem svetu odzvati s prevetritvijo vizije.
Kako država upravlja z NLB v času krize glede na to, da že skoraj pol leta nima pravega vodstva?
Vlada ne more prelagati odgovornosti za imenovanje uprave NLB na druge (nadzorni svet) iz dveh razlogov: ker je banka v pretežni državni lasti in ker je proračun tisti, ki bo nosil posledice neustreznega vodenja največje finančne institucije v Sloveniji. Stanje kot je, zagotovo ni dobro.
Ali se boste še potegovali za vodenje NLB?
Ne, niti za milijon evrov! Nadaljeval bom delo na poslovanju in razvoju KD Banke in vseh projektih, ki jih še pripravljamo. Le to poteka brez večjih zamud, pripravljamo pa se tudi na prihod nobelovca Paula Krugmana.
Ali bo predsednik uprave NLB v odhodu Draško Veselinovič prišel v skupino KD?
Kot vem, so se z njim pogovarjali na skupini. Ali pa bo prišel ali ne, pa morate vprašati njega.
Ali je v Sloveniji res hud kreditni krč? Ali so razmere tako slabe?
Bile so. V obdobju med septembrom 2008 do aprila letos so se kreditni viri slovenskih bank iz tujine znižali za 1,69 milijarde evrov, pri čemer se skupni znesek vseh virov iz tujine giblje okoli 12 milijard evrov. Poleg tega se je stanje depozitov iz tujih bank pri slovenskih bankah tudi znižalo, kar pomeni znižanje virov iz tujine za 2,2 milijarde evrov. To je precej. Precej tega je sicer nadomestila državna zakladnica in SID banka, bilance pa so se normalizirale šele z izdajo obveznic NLB v višini poldruge milijarde evrov. Slovenija ni toliko čutila neposredni posledic finančne krize zaradi izgub, ampak je zelo čutila posledice padca medbančnega, grosističnega trga. Vodilne slovenske banke, seveda tudi NLB, so preveč odvisne od financiranja na teh trgih, kar bi bilo treba spremeniti.