Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je na včerajšnji obravnavi v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB napovedal, da bo sodbo objavil 7. aprila. Včeraj je sklenil postopek, v katerem PBZ od slovenskih bank zahteva več kot devet milijonov ameriških dolarjev.
Na včerajšnji obravnavi sta strani v postopku vztrajali pri svojih stališčih. Odvetnik LB Matija Pečatnik zahteva prekinitev postopka, medtem ko je odvetnica NLB Ivana Orkić poleg tega vztrajala še, naj sodišče zavrne tožbo zaradi "absolutne nepristojnosti" hrvaškega sodišča v tej zadevi.
Odvetnica PBZ Maja Špoljarić pa se je med drugim sklicevala na odločitev zagrebškega drugostopenjskega sodišča, ki je vrnilo sojenje na začetek v podobnem primeru zaradi "bistvene kršitve postopka". Županijsko sodišče je tako razveljavilo prvostopenjsko odločitev, s katero so zavrnili tožbo PBZ s pojasnilom, da niso imeli pooblastila hrvaške vlade za tožbo proti LB in NLB.
Tudi včeraj sklenjeni postopek je potekal, potem ko je drugostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo odvetnikov LB in NLB na prejšnjo odločitev Raguza o nadaljevanju postopka. Na županijskem sodišču so ugotovili, da ni pogojev za prekinitev postopka, pri katerem vztraja slovenska stran.
Tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče sta v tem primeru ocenili, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba. Ugotovili sta tudi, da ni niti pogojev za mirovanje postopka, ker je potrebno soglasje slovenske strani, ki ga ni bilo.
Nato sta odvetnika LB in NLB konec lanskega leta predložila nova dokaza, mnenji nemškega strokovnjaka in hrvaške strokovnjakinje, ki potrjujeta, da je memorandum mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah. Na slovenske trditve je odgovorila tudi odvetnica PBZ s pravnimi stališči hrvaške strani.
Sodnik Raguz bo 7. aprila odločil o tem, ali mora LB plačati zahtevani znesek PBZ. Pričakovati je, da bo sledila pritožba strani, za katero sodba ne bo ugodna.
Hrvaška se je v memorandumu, ki ga je s slovensko vlado podpisala 11. marca 2013 na Mokricah, zavezala, da bo ustavila vse sodne postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.
Ljubljana vztraja, da je treba spor o LB urejati v okviru sukcesije ter da med pogajanji ni mogoče istočasno iskati rešitve na sodiščih.
V Banskih dvorih pa so večkrat pojasnili, da so opravili svoj del posla iz memoranduma s tem, ko so dali navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče.
Sodnik Raguz se je med obravnavo oktobra 2013 vprašal, kako lahko vlada v sodnem postopku zahteva kar koli, če v demokraciji velja delitev oblasti na tri veje.
Medtem je slovensko zunanje ministrstvo včeraj znova opozorilo, da Hrvaška tudi z včerajšnjo obravnavo ne upošteva memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali marca 2013 na Mokricah. Memorandum zahteva ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli PBZ in Zagrebačka banka, so zapisali v sporočilu za javnost MZZ.
Spominjajo, da se je hrvaška vlada z memorandumom zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli Zagrebačka banka in PBZ. Zavezala se je tudi, da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.
"Slovenska stran je prepričana, da se morajo hrvaška sodišča opredeliti do vprašanja pravne nadrejenosti memoranduma o soglasju in ugotoviti pravo voljo obeh držav ob sklepanju tega memoranduma", so poudarili. Sklicujejo se tudi na mnenja pravnih strokovnjakov iz Nemčije in Hrvaške, da bi morala hrvaška sodišča upoštevati nadrejenost mokriškega memoranduma in dogovor o prekinitvi sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah.
Zaba in Privredna banka Zagreb sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, ki so jih potem tudi poplačale.
Po slovenskih virih gre za približno 76.000 hrvaških državljanov, ki so na 25 hrvaških bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nemških mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Največ denarja sta izplačali banki PBZ in Zaba - 129 milijonov nemških mark (64,5 milijona evrov) oziroma 188 milijonov nemških mark (94 milijonov evrov).
V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V dveh primerih sta bili sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank, ena pa v prid tožnikov. V obeh primerih je šlo za zneske pod 800 evrov. Slovenska stran se je pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločbo pa še čaka.
V še štirih ponovljenih postopkih so hrvaška sodišča odločila v korist tožnikov, toženi strani pa sta se v vseh primerih pritožili na višjih sodiščih. V devetih primerih ni bilo še nobene odločitve hrvaških sodišč.
Pred aprilsko odločitvijo o včeraj sklenjeni obravnavi bo na zagrebškem sodišču sredi marca potekala obravnava v še enem primeru tožb proti slovenskim bankam.