Poslanci se s komisijo strinjajo, da Slovenija potrebuje strukturne reforme, opozicija pa je znova okrcala vlado.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je uvodoma kot temeljno sporočilo Bruslja Sloveniji izpostavil, da država ne sme zaspati na trenutnih ugodnih makroekonomskih rezultatih in obetih, pač pa mora situacijo izkoristiti za strukturne reforme.
Med drugim je izpostavil potrebo po dodatnih fiskalnih ukrepih v letošnjem in prihodnjem letu za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja, po zdravstveni reformi, ureditvi področja trajne oskrbe in ukrepih za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Komisija predlaga tudi ukrepe na trgu dela ter za zagotavljanje finančnih virov za podjetja in posameznike.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun se je strinjal, da trenutne relativno ugodne razmere za Slovenijo predstavljajo priložnost tako na področju reform kot uravnoteženja proračuna. "Vemo, da pot ne bo lahka," pa je opozoril ob tem in poudaril, da bodo svoj del morali dodati vsi, ki vplivajo na oblikovanje porabniške strani proračuna.
V razpravi so večinoma sodelovali opozicijski poslanci, ki so bili kritični tako do Evropske komisije kot do vlade. Miha Kordiš (ZL) je menil, da je predlog Bruslja "propaganda", ki nima nič skupnega z blaginjo evropskih državljanov, pač pa "brezobzirno uveljavlja interese kapitala in evropske birokracije".
Janko Veber (SD) je med drugim komisiji očital, da je spregledala področje odlivanja denarja v davčne oaze, vprašanje zaposlovanja mladih ter zagotavljanja kibernetske varnosti. Andrej Šircelj (SDS) pa je izpostavil zaostajanje evropskega gospodarstva za drugimi razvitimi deli sveta.
Alenka Bratušek (NP) je medtem okrcala vlado, ki "pet pred dvanajsto" spreminja odločitev o prodaji NLB in tako Slovenijo predstavlja kot nekredibilno. Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da je pred nastopom volilnega leta - ob upoštevanju poletnih počitnic in veselega decembra - efektivnega časa za reforme še zelo malo, le približno dva meseca. Tako v mandatu te vlade ne pričakuje nobene reforme.
Stančič je sicer ob koncu razprave poudaril, da poročilo predstavlja skupek analitičnih dejstev, ogledalo, ki je postavljeno Sloveniji. Na državi pa je, da se sooči z izpostavljenimi izzivi in najde ustrezne odzive.