Mineva 25 let od razpada Demosa, a ta še danes ostaja zgled strnitve različnih političnih sil za skupni cilj v zahtevnih razmerah, poudarja predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Prvi zunanji minister Dimitrij Rupel dodaja, da se je Demos razšel brez velikih zamer. Napovedi o obuditvi ideje Demosa so še žive, a za zdaj previdne.
Demos je pravico za sestavo vlade dobil po prvih večstrankarskih volitvah 8. aprila 1990. V slabih dveh letih, kolikor je bila Demosova vlada na oblasti, je tudi ob delnem sodelovanju opozicije sprejela nekatere ključne poteze, potrebne za izpeljavo slovenske osamosvojitve ter nastanek samostojne slovenske države. Osem mesecev po oblikovanju, 23. decembra 1990, je tako Slovenija izvedla plebiscit o osamosvojitvi, 26. junija 1991 pa je razglasila samostojnost.
Demosova vlada je tako izpolnila svojo glavno obljubo, medtem ko o nekaterih drugih vprašanjih tranzicije njeni člani niso bili tako enotnih mnenj. Notranja nesoglasja so bila povezana zlasti z vprašanji denacionalizacije, prehoda v tržno gospodarstvo in lastninskim preoblikovanjem podjetij. Kmalu po razpadu Demosa 30. decembra 1991 je tako aprila 1991 osamosvojitvena vlada predala oblast prvi vladi Janeza Drnovška.
Rupel: Demos je oblikoval politiko osamosvojitve
Predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle med bistvenimi razlogi za razpad Demosa izpostavlja trenja, v katerih so izstopale razlike glede privatizacije in sektaški odnos do SKD. To je pripeljalo najprej do samorazpusta Demosa, potem pa do podiranja vlade, kar je spremenilo smer in dinamiko reformnega procesa ter odprlo pot v dvanajstletno prevlado nepomladnih strank. "Večina voditeljev levega dela Demosa je to kasneje priznala kot napako," je za STA dejal Peterle.
Kljub vsemu pa je Demos svoj čas zaznamoval z domoljubjem, politično širino, odločnostjo in učinkovitostjo, je poudaril.
Prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem opozoril, da se je Demos za plebiscit odločil v okoliščinah vsestranskega nasprotovanja. "V Poljče sem prišel iz ZDA, kjer so - enako kot praktično povsod v Evropi - nasprotovali neodvisni oz. samostojni Sloveniji," se spominja Rupel. Niti doma po njegovih navedbah ni bilo mogoče doseči potrebne večine za sprejem ustave, ker ji je opozicija nasprotovala, torej je bil plebiscit "izhod v sili".
Sicer pa je prav Demos in nihče drug oblikoval politiko osamosvojitve. "V zunanji politiki smo dosegli vse, kar smo načrtovali, v notranji nekoliko manj," je za STA ocenil nekdanji zunanji minister.
Demos se je razšel brez velikih zamer. "Po eni strani smo bili prepričani, da smo glavne cilje dosegli, po drugi strani smo se preveč razlikovali glede privatizacije in kadrovske politike, " meni Rupel.
Po prepričanju soustanovitelja Demosa Huberta Požarnika pa gre največja zasluga, da Slovenci živimo v svoji lastni državi, zlasti "slovenski Cerkvi, slovenskemu duhovništvu in učiteljstvu, pesnikom in pisateljem in številnim drugim, ki so skozi dolga stoletja ohranjali in branili našo narodno zavest, samobitnost in kulturo, naš jezik, naše šege in vrednote, vero ter budili v našem človeku ljubezen do rodne grude".
Razloge, da koaliciji Demos ni bilo dano daljše življenje, Požarnik vidi v realni politični, družbeni, medijski in gospodarski premoči "tistih, ki so imeli Slovenijo od leta 1945 za svoj fevd in v njihovem "pretkanem sestopanju z oblasti s figo v žepu".
Hojs: Enkratnost Demosa je neponovljiva
Pobude po oživitvi sodelovanja širšega nabora političnih strank se na desnici pojavljajo tudi v zadnjem času. Eno takšnih je februarja letos, ob 27-letnici SDS podal prvak te stranke Janez Janša, ki je izpostavil potrebo po oblikovanju širšega političnega loka po vzoru Demosa. Med udeleženci tedanje slovesnosti sta bila tudi nekdanji podpredsednik NSi Aleš Hojs in soustanovitelj koalicije Za otroke gre Aleš Primc.
Hojs, ki je za časa članstva v NSi veljal za zagovornika tesnejšega sodelovanja stranke s SDS, meni, da je enkratnost Demosa neponovljiva. Ob tem je tudi ocenil, da se je NSi z napovedjo o gradnji zavezništev na politični sredini praktično "izločila z desnega pola".
Je pa na drugi strani izpostavil potencial stranke, ki jo ustanavljajo predstavniki koalicije Za otroke gre. Stranka, ki jo ustanavlja Aleš Primc, po njegovi oceni ne bo imela težav pri vstopu v parlament.
Soustanoviteljica koalicije Za otroke gre Metka Zevnik je za STA potrdila, da je ustanavljanje stranke v zaključni fazi. "Glas za otroke in družine, ki bo v kratkem nova politična stranka, bo povezovalna, saj izhajamo iz široke družbene koalicije dveh družinskih referendumov, ko smo gasili požare nenormalnih levičarskih družinskih zakonikov," je navedla.
Na desnici se je sicer letos ustanovila tudi Nova ljudska stranka Slovenije Franca Kanglerja. Obenem pa so se po izločitvi in odhodih bratov Podobnik in Bojana Šrota iz SLS pojavila ugibanja, ali bi se utegnila okoli teh imen oblikovati še ena stranka. Naskok nazaj v DZ sicer napoveduje tudi predsednik SLS Marko Zidanšek.