V pogovoru za Večer je ocenila, da so takšni pritiski na poslance neprimerni in nedopustni. "Slovenija je sposobna sama pisati svoje zakone, ne potrebujemo pomoči od zunaj," meni.
Opozorila je, da obstoječe normativne podlage, tudi Ženevska konvencija, niso prilagojene masovnim migracijam, ki smo jim priča. Te so "konceptualno vedno bolj izključujoče s potrebo po individualni obravnavi. To je objektivno dejstvo".
Ekonomskih migracij po njenem mnenju ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema. Tako pričakuje impulz nevladnih organizacij, da se spodbudi diskurz v smeri spremembe mednarodnih pravnih podlag, "morda tudi v smeri omejitve določenih pravic, kajti zdaj prihaja res do še hujših in zapletenih situacij, saj se to kompenzira z varnostnimi ukrepi držav".
Po njenem je "edina prava pot, tudi s strani EU, da preneha to rigidnost, birokratsko mentaliteto, z na nek način navidezno humanitarnostjo in solidarnostjo in se prične iskati nov sistem, ki bo vzdržen in bo ustrezal potrebam sodobnega časa". Ministrica tudi krivi EU za prizore, ki jih gledamo v Grčiji, Srbiji, ker dovoljuje nekontroliran pritok ljudi na svoje ozemlje.
Prepričana je, da potrebujemo učinkovit nadzor na zunanjih evropskih mejah in vzpostavitev varnih con zunaj EU, kjer bi se ugotavljalo, kdo je upravičen do zaščite v EU.
"Schengen je de facto razpadel, prosti pretok ljudi je načet," je opozorila in izpostavila, da se države na severu zapirajo, od Slovenije pa se zahteva, da kot varuh schengenskega prostora prispeva velik delež k zagotavljanju varnosti v EU. A po njenem je "samo vprašanje časa, katera država bo tista, ki bo izgubila nadzor in se jo bo smatralo kot krivca, da bodo stare članice EU lahko imele kvazi legitimen razlog, da se lahko ustvari tako imenovani mini schengen".
S predlagano novelo zakona o tujcih sicer preprečujejo izredno stanje, meni. Tudi v amandmajih na predlog po njenih besedah po napornih koalicijskih usklajevanjih navezave na izredno stanje ni več. Na ministrstvu se namreč niso strinjali s tem, da bi se v zakon o tujcih vneslo urejanje izrednega stanja na način, da ne bi smeli ukrepati, dokler tega stanja ni.
O ustavnosti novele zakona sicer po njenem mnenju dokončno lahko presoja le ustavno sodišče. Če bi se to zgodilo, bi bilo to celo dobrodošlo, "ker bo potem Slovenija lahko še bolj celovito pristopila k soočenju z migracijskim problemom", je navedla.
Na vprašanje, ali bo odstopila, če bo ustavno sodišče odločalo in odločilo, da je zakon neustaven, pa je dejala, da "ni mogoče govoriti o odgovornosti ministra", ki vladi predlaga zakon, glede na to, da se končno tehtanje o sprejemljivosti zakona opravlja v DZ.
O podpori vladnemu predlogu si niso enotni niti v SMC. Na vprašanje, ali je to točka preloma med njo in stranko, je ministrica dejala, da težko gleda na vse tako, "saj je pomembno predvsem to, da sva si s predsednikom vlade enotna v stališču, da imamo vsi skupaj samo eno državo in da moramo z njo ravnati odgovorno. To počnemo v imenu ljudi".
Dotaknila se je tudi grožnje terorizma in med drugim izpostavila, da potrebujemo bolj odločno pravosodno odzivanje na fenomen tujih terorističnih borcev in druge nove pojave. "V Sloveniji še vedno čakamo na spremembe kazenskega zakonika, ki bi bolj konkretiziral ta kazniva dejanja," je še poudarila.