Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) se je danes lotila primera domnevnega vdiranja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki naj bi ga v dogovoru z dvema kriminalistoma izvedel informator policije Ornig.
Kot je po seji komisije pojasnil njen predsednik Branko Grims, je šlo za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na Facebooku in v elektronske pošte. Vse to naj bi se dogajalo po nalogu policije, kar bi imelo indice zlorabe policijskega informatorja za nelegalno pridobivanje podatkov, je povedal.
Na današnji seji so po besedah Grimsa slišali obe strani. Seje se je najprej udeležil Ornig s svojim odvetnikom Janezom Stuškom, potem pa sta v imenu policije prišla še generalni direktor Marjan Fank in direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj.
Na podlagi danes pridobljenih informacij Grims sklepa, da na tem področju obstaja "velika sistemska siva cona". Po vsem, kar so slišali, je namreč mogoče ugotoviti, da je zagotovo prihajalo do napak in nezakonitosti. Kakšen je bil njihov obseg in kdo je zanje odgovoren, pa bodo pokazale nadaljnje preiskave, je povedal.
Ker nekatere preiskave že potekajo, med drugim preiskava specializiranega državnega tožilstva, bodo v komisiji počakali, da jim Ornig posreduje še nekatere dokumente, na tej osnovi pa se bodo odločili za nadaljnje korake.
"Kar je očitno že po tej seji in po vsem, kar je bilo doslej znano javnosti, pa je, da vse stvari nikakor niso bile v okviru zakona," je opozoril. Po njegovih besedah so bile kršene človekove pravice, pravna varnost ter varnost posameznika in njegova zasebnost. "To pa so ustavne dobrine in zato je takšno stanje nedopustno," meni Grims.
Po mnenju Grimsa bi sicer moralo biti področje policijskih sodelavcev urejeno z zakonom, in to zelo natančno. Na tem področju je po njegovi oceni preveč stvari prepuščenih posameznim službam in njihovim internim predpisom, ki pa jih nekateri očitno razumejo precej po domače.
Ornigov odvetnik Janez Stušek pa je po seji poudaril, da je Ornig ponudil polno sodelovanje s komisijo. Pojasnil jim je okoliščine primera, kdo je bil o njegovi dejavnosti obveščen in kakšni so njegovi zaključki.
Že v primeru Tetra je bil Ornig po besedah Stuška kar eno leto v stiku s ključnimi posamezniki ter jih opozarjal na pomanjkljivosti sistema, vendar pa odziva ni bilo, sam pa se je znašel v kazenskem postopku.
Tudi v zadnjem primeru je Ornig ravnal v dobri veri, v prepričanju, da lahko policiji zaupa, je povedal odvetnik. Ob tem je izpostavil, da razpolagajo s pisno dokumentacijo, v kateri policija "naroča določene zadeve". "Govorimo o zelo obsežni dokumentaciji," je povedal, a dodal, da je težko komentirati, kdo vse je zanjo vedel.
Je pa iz dejstva, da dokumentacija obsega več tisoč različnih dokumentov in operativnih podatkov, mogoče sklepati, da ne gre za zgodbo dveh kriminalistov in Orniga, ampak da je zgodba večja, je še povedal odvetnik.