Golobič zanika nepravilnosti

Golobič, eden od lastnikov Ultre, je ugotovil, da je NLB s temi posojili očitno naredila dober posel. "Niso bila dana po nobenem posebnem postopku, NLB jih je odobrila celo pod strožjimi kriteriji," je odgovoril na mnenje predlagateljev, da je Ultra v času kreditnega krča, ki je podjetjem zaprl pot do kreditiranja, lahko prišla do posojila le na podlagi političnega kriterija.

Medtem ko je Andrej Vizjak (SDS) vztrajal, da so posojila NLB Ultri neustrezno zavarovana, pa je Golobič zatrdil, da zavarovanja trikratno presegajo njihovo vrednost. Nobeno ni bilo reprogramirano, pri nobenem ni bil zamujen rok plačila, je zatrdil ter povedal, da ima Ultra pri NLB trenutno še za nekaj več kot dva milijona evrov posojil.

SDS je sklic današnje izredne seje DZ zahtevala potem, ko so sredi lanskega leta v javnost prišle informacije, da je NLB brez ustreznih zavarovanj odobrila za šest milijonov evrov posojil podjetjem v skupini Ultra. Pri NLB teh informacij ni bilo mogoče preveriti, je priznal Vizjak, Golobič pa je dejal, da je "verjetno prejšnji predsednik uprave falsificiral dokument in ga posredoval gospodu Vizjaku". Nova uprava je posredovala vse podatke, je poudaril.

Če so dokumenti res ponarejeni, potem bi morali vložiti kazensko ovadbo, je menil Srečko Prijatelj (SNS). Golobič pa je povedal, da je ovadbe vložila banka in tudi sam je vložil nekaj civilnih tožb, nekaj pa jih morda še bo.

V vseh poslanskih skupinah se strinjajo, da je treba razčistiti sume nezakonitega odobravanja kreditov podjetjem, ob čemer pa so poslanci koalicije SDS očitali, da je sklic današnje izredne seje zahtevala z namenom političnega obračunavanja. "V SLS ne želimo sodelovati v tem političnem obračunavanju," je dejal Franc Bogovič in menil, da so ravno nerazčiščene zamere vzrok za politično stanje, kakršnega imamo v Sloveniji.

Cvetka Zalokar Oražem (Zares) je zatrdila, da je SDS sklic izredne seje zahtevala na podlagi ponarejenih dokumentov, hkrati pa ugotovila, da v "štabu SDS očitno ocenjujejo, da je Golobič njihov glavni politični tekmec, ki jim lahko prepreči naskok na oblast na prihodnjih volitvah, morda celo na takojšnjih izrednih".

V SNS nasprotno menijo, da je treba raziskati okoliščine konkretnega kredita Ultri. Ne gre za določeno osebo, gre za poštenost in enak odnos do posojilojemalcev, je dejal Bogdan Barovič.

Tudi v poslanski skupini LDS se strinjajo, da je treba sume glede kreditiranja Ultre ustrezno razčistiti, a je Ljubo Germič spomnil, da se s tem vprašanjem ukvarja preiskovalna komisija DZ, ki še niti ni začela dobro z delom. Melita Župevc pa je dodala, da v SD podpirajo sklep, oblikovan na seji matičnega odbora DZ za finance, s katerim naj bi Banki Slovenije predlagali, da državnemu zboru poroča v okviru svojih ustavnih in zakonskih pooblastil za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema.

Finančni minister Franc Križanič je o podatkih, ki jih Banka Slovenije ugotovi med nadzorom nad poslovanjem bank, povedal, da so zaupne narave, ki jih je mogoče DZ posredovati zgolj v obliki povzetka, iz katerega pa ne smejo biti razvidni podatki za posamezne banke. Sicer pa je Banka Slovenije dolžna z morebitnimi podatki, ki kažejo na sum katerih koli kaznivih dejanj, seznaniti pristojne organe.

Tudi Anton Urh (DeSUS) je spomnil, da so naloge in pristojnosti Banke Slovenije jasno zakonsko predpisane. Na podlagi poročil, ki jih je dolžna posredovati tako javnosti kot DZ, lahko sklepamo, da dosledno preverja stabilnost tako posameznih posojilnih ustanov kot tudi finančnega sistema, je dejal in menil, da nima smisla obširno razpravljati o domnevno nezavarovanih kreditih.

DZ bo pred koncem seje glasoval o predlogu sklepa, naj se Banki Slovenije predlaga, da zbere in analizira podatke o potencialno tveganih kreditih podjetjem. SDS bo poskusila doseči sprejem dopolnila, po katerem bi centralno banko pozvali k poročanju o sumih koruptivnih financiranj podjetij v solastništvu javnih funkcionarjev, še posebej pa jo zanimajo vsi podatki v zvezi s posojili NLB Ultri.