Evropska komisija brani svoje načrte za izjemo Hrvaški in trdi, da ne ogrožajo zaščite slovenskega terana. Slovenija trdi, da se bo borila za celovito zaščito terana. Iz Evropskega parlamenta pa s slovenske in hrvaške strani prihajajo pozivi k dialogu.
Po sestanku civilne iniciative za zaščito terana z evropskim komisarjem Philom Hoganom ter po pogovorih kmetijskega ministra Dejana Židana z vodstvom kmetijskega odbora Evropskega parlamenta se je bruseljska zgodba o teranu včeraj sklenila z dogodkom na slovenskem veleposlaništvu pri EU.
Tam je potekal predstavitveni dogodek Vino teran - zgodba o Krasu, zgodba o prihodnosti, ki je vključeval okroglo mizo o pomenu zaščitenih označb za vinski sektor in pokušnjo vina teran, kraškega pršuta in drugih dobrot.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavnik komisije, vodja enote za vino Joao Onofre, strokovnjak za pravo intelektualne lastnine Bojan Pretnar, Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije, evropski poslanec Franc Bogovič in Boris Lisjak iz civilne iniciative. Moderiral jo je predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič.
Predstavnik komisije je opisal pomen sistema geografskih označb in kot Portugalec izpostavil, da je bila prva geografska označba uvedena leta 1756 za porto. Ponovil je dobro znana stališča komisije - v prvi vrsti, da je teran nedvomno zaščiten izključno kot slovensko vino.
"Je med vami kakršen koli dvom, da bo slovenski teran ostal izključno slovenska zaščita," je predstavnik komisije vprašal občinstvo. Na njegovo vprašanje ni bilo nobenega odgovora.
Bogovič je pozval k nadaljevanju dialoga, ki je po njegovem mnenju morda še mogoč. Običajno se vinski spori končajo tako, da se spije kozarec vina in se objame, je ponazoril. Opozoril pa je tudi, da bodo morali Slovenci v bodoče več vlagati v lobiranje v Bruslju, pri čemer je Veselinovič spomnil, da je zato tam njihovo združenje.
Strokovnjak Pretnar je opozoril na vprašljivost sorte teran, ki je nastala šele leta 2010 na papirju. Opozoril je tudi na to, da lahko sorto teran kupi kateri koli vinar na svetu in začne pridelovati vino, ki se mu bo zelo verjetno reklo kot sorti - teran.
Teran pa ni generično ime sorte. Če dovolimo izjemo, tudi omejeno, se lahko sorta teran širi po vsem svetu in nenadoma slovenska geografska označba postane generičen pojem, kar pa je najbolj direktna kolizija s pravilom, da nobena geografska označba ne more postati generična, je opozoril Pretnar.
Opozoril je tudi na to, da se komisija pri sklicevanju na obstoj sorte teran zanaša na nacionalno listo na spletni strani Mednarodne organizacije za trto in vino v Parizu (OIV). Na te liste lahko vsaka država napiše, kar hoče, zato tudi disclaimer, da organizacija ne jamči za pravno veljavnost teh list. Če je samo to pravna podlaga, je ta na trhlih nogah, je opozoril Pretnar.
V razpravi se je med drugimi iz občinstva oglasil evropski poslanec iz Hrvaške Ivan Jakovčič, ki je pozval k dialogu in dogovoru, da ne bo treba nekomu tretjemu odločati o vprašanju, pomembnem tako za Slovenijo kot Hrvaško. Izpostavil je strinjanje, da je teran slovensko vino, a obenem opozoril, da je ime teran zelo pomembno tudi za Hrvate.
Evropski poslanec Lojze Peterle je predstavnika komisije vprašal, zakaj so takšni zapleti s hrvaško dokumentacijo in zakaj je komisija ne razkrije.
Predstavnik komisije Onofre je pojasnil, da ni vse v rokah direktorata za kmetijstvo, ampak tudi generalnega sekretariata in pravne službe. Kot je po njegovih besedah včeraj zatrdil komisar, bodo zadevo še enkrat preučili in posredovali toliko informacij, kot bo mogoče. K temu se je zavezal komisar in v tej smeri bodo delali, je sklenil.