Spor med predsednikom Desusa Karlom Erjavcem in poslansko skupino stranke ima predzgodovino. Že v prejšnjem mandatu sta se mu Franc Žnidaršič in Vili Rezman najbolj upirala, po volitvah sta namesto njega sestavljala koalicijo in se »pogajala« z mandatarjem Borutom Pahorjem, na svojo stran pa pridobila še večino kolegov v poslanski skupini. Svoje politične botre imata v nekdanji partijski nomenklaturi, ki Erjavcu zameri sodelovanje v Janševi vladi.
Karl Erjavec se lahko za svojo ministrsko kariero zahvali prejšnjemu predsedniku Antonu Rousu in prejšnjemu premierju Janezu Janši. Ker je Rous spravil Desus v Janševo vlado, je postal osovražen v trdem jedru stranke. Pozneje je Erjavec najprej obrnil hrbet Rousu, po volitvah pa še Janši, čeprav ga »staropartijci« v stranki še vedno povezujejo z njima.Z vodjo poslanske skupine Francem Žnidaršičem in poslancem Vilijem Rezmanom je imel težave že v prejšnjem mandatu, saj naj bi podprla le okoli 30 odstotkov koalicijsko usklajenih predlogov, kar je zelo jezilo tudi takratnega premierja Janeza Janšo. Moč upornikov je zrasla po lanskih državnozborskih volitvah, ko je »zadišalo«, kakor se je po njih izrazil Erjavec, po »rdeči koaliciji«.
Prvak Desusa je stranki priskrbel najboljši rezultat v zgodovini (več kot sedem odstotkov oziroma sedem poslanskih mest), sam pa ni bil izvoljen za poslanca, čeprav mu je »izvoljiv« volilni okraj v Žalcu prepustil prejšnji poslanec Ivan Jelen. Da ga je prehitel slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, je deloma kriv tudi Erjavec, ker ga je sploh spustil na listo.
VEČ V TISKANI IZDAJI