Zavezanci zaradi davčnih blagajn zapirajo svoje dejavnosti in jih selijo v tujino, ne pripomorejo k zmanjševanju sive ekonomije, stroški z njihovo uvedbo pa so bistveno večji od napovedi vlade, je dopoldne predlog novele zakona pojasnil Marko Pogačnik (SDS).
Tudi finančni učinki so po njegovih besedah ravno nasprotni, kot jih je napovedovala vlada. Država je namreč v prvih dveh mesecih letos pobrala 565 milijonov evrov davka na dodano vrednost, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani, je dejal.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je povedala, da so tri mesece po uveljavitvi zakona na voljo le delni podatki za manjše skupine zavezancev, prve ocene za vse zavezance bodo imeli sredi maja, celovita ocena finančnih učinkov davčnih blagajn pa bo mogoča šele aprila 2017. Kljub temu so prilivi od tistih zavezancev, ki obračune oddajo mesečno, letos višji kot v enakem obdobju lani, je dodala.
Razmišljanja o ukinitvi davčnih blagajn so kot prezgodnja zavrnili v vseh treh koalicijskih strankah, prav tako predloga SDS niso podprli v ZL in NP. Tako Violeta Tomić (ZL) kot Bojan Dobovšek (NP) sta vlado pozvala, naj se še bolj odločno spopade s sivo ekonomijo.
Za ukinitev davčnih blagajn so tako poleg predlagateljev glasovali le poslanci NSi. Kot je pojasnila poslanka te stranke Ljudmila Novak, njihova uvedba pomeni le nadaljevanje negotovega in nepredvidljivega poslovnega okolja v Sloveniji. Vladi je tudi očitala, da krši lastne zaveze o tem, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva.
Ne financiranju zasebnih šol
Večina v DZ je z 48 glasovi proti 19 sklenila, da se za SDS-jev predlog spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po splošni razpravi zakonodajni postopek konča.
Kot je včeraj v imenu predlagateljev poudarila Jelka Godec, ne gre za samovoljo SDS, ampak s predlogom sledijo odločbi ustavnega sodišča, ki tudi po letu in štirih mesecih ostaja neuresničena.
Kot je pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, pa je bil nedavno v javno razpravo dan osnutek sprememb zakon, ki so jih pripravili na ministrstvu. Po njenih besedah družbene spremembe v zadnjih letih odpirajo več vprašanj v razmerju med zasebnim in javnim, ne le vprašanje financiranja. In te elemente so vključili v svoj predlog sprememb zakona, ki so jih že objavili na portalu E-demokracija.
Da je treba gledati širše in je potreben premislek o celovitem urejanju vprašanj zasebnega šolstva, po besedah Saše Tabakovića menijo tudi v SMC. V DeSUS, SD in ZL so proti izenačevanju financiranja javnega in zasebnega šolstva, pri čemer svarijo pred morebitnimi posledicami. Opozarjali so tudi, da zadnja odločba ustavnega sodišča o tem vprašanju ne upošteva njegove predhodne sodbe.
Poleg SDS so tako podporo predlogu izrekli le še v NSi.
Ustavno sodišče je konec leta 2014 na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z ustavo v delu, kjer določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v višini 85 odstotkov.
Ustavni sodniki so ocenili, da je različno financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol v nasprotju z ustavo, saj da slednja zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja javnega osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola.