Proti noveli je glasoval manjši del poslancev SMC, poslanci SDS, NSi, SD, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za pa je glasoval večji del poslancev SMC in poslanci DeSUS. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.
Poslanci so na današnjem glasovanju najprej glasovali o dopolnilih SDS in NSi, po katerih bi država tako obvezni kot razširjeni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, a dopolnili nista dobili zadostne podpore. Nato so poslanci glasovali o dopolnilu dela poslancev SMC, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjeni del javnega programa pa v višini 65-odstotkov, in ga s tesno večino (29 proti 30) zavrnili.
Tako je v noveli ostala rešitev, ki je bila na predlog DeSUS sprejeta na odboru za izobraževanje, po kateri bi država obvezen dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala.
Še pred glasovanjem o predlogu novele pa so se zvrstila opozorila, da bi bila lahko takšna rešitev neustavna. Predsednik DZ Milan Brglez je napovedal, da zato novele ne bo podprl. "To kar je nastalo, ni ustavno, nasprotuje našim mednarodnim zavezam in moti temeljni čut za pravičnost in poštenost. Na koncu bodo na slabšem starši in otroci," je dejal.
Jelka Godec (SDS) je opozorila, da bi predlog novele, kot je bil sprejet na odboru, zmanjšal financiranje zasebnih osnovnih šol, s čimer bi jim vzel že pridobljene pravice, kar pa je v nasprotju z ustavo. Na slednje je po njenih besedah že opozorila zakonodajno-pravna služba DZ. Podobno so menili poslanci NSi. Iz tega in več drugih razlogov so podporo noveli odrekli tudi v SD.
Današnja zavrnitev novele pomeni, da odločba ustavnega sodišča, s katero je to pred tremi leti DZ naložilo, da mora uzakoniti 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena. DZ bi moral namreč neustavni del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z odločbo uskladiti v enem letu. Ministrstvo za izobraževanje, ki je predlog pripravilo, je sicer v osnovi predlagalo ureditev, po kateri bi obvezni del javnega programa financirali 100-odstotno, razširjenega pa 85-odstotno.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je po seji za STA dejal, da je po eni strani vesel, da "nismo naredili še večjega zločina nad otroki in starši v zasebnih osnovnih šolah", je pa po njegovih besedah dejstvo, da so še vedno v protiustavnem stanju. Ob tem je spomnil, da je v postopku DZ še vedno tudi predlog novele zakona, ki ga je vložila SDS, da bi uresničila ustavno odločbo glede financiranja zasebnih šol. Predlaga 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov.
"Upamo, da bodo tisti, ki so danes že izrazili pomisleke, podprli naš zakon," je dejal Lisec in dodal, da obravnavo predloga zakona pričakujejo že januarja.
Da bo to še ena priložnost za odpravo neustavnosti pred koncem mandata, se je po seji strinjal tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Sicer pa pravi, da tudi po današnjem glasovanju ne more biti zadovoljen, ker odločba ustavnega sodišča po več kot treh letih še ni uresničena.
Ocenil je še, da je SMC danes izrekla nezaupnico svojemu predsedniku in premierju Miru Cerarju, ki je v ponedeljek pozval k podpori kompromisnega dopolnila SMC. "Predsednik vlade ni uspel prepričati niti svojih poslancev," je dodal Tonin.
Premier Miro Cerar po zavrnitvi novele o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so želeli uresničiti ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, ugotavlja, da se je ponovila že videna zgodba. "Stranke z leve in desne so ostale na ideološkem bojišču in argumenti stroke so bili poraženi," je premier navedel za STA.
Premier in predsednik SMC obžaluje, da so po dobrih treh letih znova na začetku zgodbe, "ki utrjuje občutek, da so etablirane stranke pri nas bolj zavezane ideologiji kot ljudem in niso bile sposobne dojeti bistva priložnosti, ki jo je odprla ustavna odločba: da vzpostavimo boljšo pravno osnovo za nadaljnji razvoj tako javnega kot zasebnega šolstva".
Cerar je po petkovi zavrnitvi novele v DZ v odzivu za STA spomnil, da je vlada v DZ poslala zakon, ki je predvidel ustrezne mehanizme za izboljšavo javnega šolskega sistema in hkrati sledil ustavni odločbi z rešitvijo, po kateri bi obvezni javni program v zasebnih osnovnih šolah financirali 100-odstotno, razširjen javni program pa 85-odstotno.
Po njegovih navedbah je SMC tako rešitev v celoti podprla, a bila pri tem edina. "Vse druge stranke so obstale na ideoloških okopih in pozabile na smoter in cilj te novele. To ni financiranje zasebnega šolstva, pač pa predvsem natančnejša razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom in doslednejše varovanje položaja javnega šolstva," je pojasnil.
Ker so si v SMC želeli "dober zakonski projekt ohraniti pri življenju", so po njegovih navedbah pozneje, na pristojnem odboru, podprli model financiranja zasebnega šolstva, ki ga je predlagala stranka DeSUS, po katerem razširjenega programa država ne bi financirala. "Ko se je pokazalo, da tudi ta rešitev ne uživa zanesljive podpore, smo iz istega razloga predlagali model financiranja, ki - enostavno rečeno - v primerjavi z obstoječo ureditvijo, nikomur nič ne jemlje niti več ne daje in je hkrati skladen z ustavo," je še navedel premier.
Del poslancev SMC je namreč vložil dopolnilo k noveli, s katerim bi razširjen program zasebnih osnovnih šol financirali v 65 odstotkih. A dopolnilo ni bilo sprejeto, prav tako ne dopolnili SDS in NSi, s katerimi sta stranki predlagali 100-odstotno financiranje javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol. Tako je DZ v petek zvečer odločal o različici zakona, ki jo je pripravil pristojni odbor.
Takšen predlog so poslanci zavrnili s 33 glasovi proti in 30 za. Proti noveli je glasovalo nekaj poslancev SMC, med njimi predsednik DZ Milan Brglez, poslanci SDS, NSi, SD, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za pa je glasoval večji del poslancev SMC in poslanci DeSUS. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.
Zavrnitev novele pomeni, da odločba ustavnega sodišča, s katero je to pred tremi leti DZ naložilo, da mora uzakoniti 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena.