Glasovanje je bilo tajno, tako da podrobnosti iz glasovanja niso znane. V ZL so sicer napovedali, da zaradi nestrinjanja s paketnim potrjevanjem ustavnih sodnikov kandidatov ne bodo podprli.
V obeh primerih je glasovalo 88 poslancev, vendar je bilo pri glasovanju za Mežnarjevo osem glasovnic neveljavnih, v Šorlijevim primeru pa pet. Mežnarjeva je dobila 71 glasov, devet jih je bilo proti. Šorli je dobil nekoliko nižjo podporo, podprli sta ga dve tretjini vseh poslancev, 23 jih je glasovalo proti.
Oba novoizvoljena sodnika sta že prisegla in se poslancem zahvalila za zaupanje ter jih na kratko tudi nagovorila. Mežnarjeva podporo šteje kot izraz zaupanja v sposobnosti mlade generacije. In v naslednjih letih bo poskušala dokazati, da so mladi tega zaupanja vredni, zato se zaveda svoje odgovornosti, je dejala.
Tudi Šorli napoveduje, da si bo z vsemi močmi prizadeval upravičiti zaupanje, pa tudi prepričati tiste, ki so morda dvomili vanj.
Mežnarjeva, ki bo najmlajša ustavna sodnica doslej, bo na ustavnem sodišču nadomestila Miroslava Mozetiča, Šorli pa Marto Klampfer.
Z odločitvijo poslancev ustavno sodišče dobiva dva zelo strokovno podkovana sodnika, ki pa sta svojo kariero namenila različnim področjem. Štiridesetletna raziskovalka, profesorica in odvetniška kandidatka sebe opisuje kot strokovnjakinjo za civilno, gospodarsko, odškodninsko, arbitražno in delovno pravo.
Če je Mežnarjeva precejšen del kariere namenila akademskemu in raziskovalnemu delu, pa je 70-letni Šorli celo svojo kariero namenil "praksi". Zapisal se je kazenskemu pravu, začel je na sodišču v Kranju, nato 15 let delal na ljubljanskem višjem sodišču, zadnjih 20 let je vrhovni sodnik. Od leta 2000 vodi kazenski oddelek.
Predsednik republike Borut Pahor je Mežnarjevo in Šorlija izbral s seznama devetih na javni poziv prijavljenih kandidatov po posvetovanju z vodji poslanskih skupin. Ocenil je, da kandidata izpolnjujeta strokovne kriterije in vzbujata zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije.
Mežnarjeva po njegovem kljub mladosti uživa veliko spoštovanje med kolegi, Šorli pa da si je vseskozi prizadeval za demokratizacijo sodstva in neodvisnost sodnikov. Oba odlikuje sposobnost reševanja najzahtevnejših pravnih vprašanj, je še ocenil Pahor.
Veliko pa se je govorilo, da je politika sklenila konsenz in kandidate izbirala po ključu "enega levega in enega desnega kandidata". Posredno je v času posvetovanj temu pritrdil poslanec SD Matjaž Han, ko so ga novinarji vprašali, ali drži sta se koalicija in opozicija dogovorili, da vsaka predlaga po eno ime. Takrat je odgovoril: "Če se ne želimo preveč deliti, moramo včasih sprejeti tudi kakšno ime, ki nam ni najbolj po godu."
O Mežnarjevi se sicer v času postopka ni veliko govorilo, nekaj pomislekov je bilo le na račun njenih let - pri 40 letih je šele izpolnila pogoje za imenovanje. Sama te bojazni ne deli in meni, da ima dovolj izkušenj. Več pa je bilo govora o Šorliju, kandidaturi so zaradi njegovih ravnanj in stališč v preteklosti oporekali nekateri znani pravniki, vendar je Šorli te pomisleke odpravil z besedami, da bi bi bil slab znak, če v 40 letih kariere ne bi ustvaril nobenega nasprotnika.
Poslanske razprave o predlogu kandidatov ni bilo, svoje stališče pa sta predstavili le poslanski skupini SMC in DeSUS. V slednji niso želeli polemizirati s kritiki, saj da oba kandidata izpolnjujeta pogoje, sta usposobljena in angažirana za opravljanje funkcije, prav tako pa da zaupajo predsedniku države. V SMC pa so zadovoljni, da je Pahor spoštoval njihov izbor.
Že jeseni se sicer obeta nov krog izbora ustavnih sodnikov, prihodnjo pomlad namreč mandat poteče kar štirim sedanjim ustavnim sodnikom - Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar, Janu Zobcu in Ernestu Petriču. Pahor bo v tem postopku, kot je napovedal, upošteval predloge kandidatur iz zdajšnjega kroga.