Ob začetku prve obravnave družinskega zakonika poslanske skupine vztrajajo na dveh bregovih glede posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Po besedah Andreje Črnak Meglič (SD) je ključen cilj zakonika izboljšanje položaja otrok v družinah. France Cukjati (SDS) pa meni, da je cilj predloga očitno v sami degradaciji klasične družine.
Družinski zakonik je nastajal dolgo, sedanji vladi pa gre priznanje, ker je zakonik že prvo leto svojega mandata pripeljala do postopka v državnem zboru, je poudarila Črnak Megličeva. Ob tem dodaja, da je vlada organizirala široko javno razpravo, sodeč po javnih nastopih in odzivih pa so s pretežnim delom tega zakonika zadovoljni vsi.
Kot pravi, je bila družina vedno polje ideoloških spopadov in tudi tokrat naj bi strokovne argumente utišala ideološka govorica. "Strokovni argumenti so bili do sedaj v javnosti le redko soočeni, pa še takrat so bili utišani z dramatičnimi nastopi nasprotnikov, katerim je skupno to, da le teh niso mogli nasloniti na noben strokovno dokazan protiargument," je dejala poslanka.
Predlog zakonika po mnenju SD priznava, da v družbi obstaja drugačnost, ki jo sprejemamo, da vzorci v družbi niso dani enkrat za vselej, ampak se spreminjajo. Prav tako po njenem mnenju zakonik vsem tipom partnerstev in družin ter posameznikom, ki se v njih vključujejo, zagotavlja enake pravice, kar nenazadnje zagotavlja tudi ustava, pravi Črnak Megličeva.
Kot poudarja, rešitve v predlogu družinskega zakonika ne ogrožajo nikogar, še najmanj slovensko družino ali slovenski narod. Zakon na tej točki po njenih besedah zgolj priznava in dovoljuje drugačnost, je ne promovira in ne spodbuja, pač pa odpravlja diskriminacijo v dostopu do pravic, ki nimajo nobene realne podlage. Ob tem je izpostavila tudi nekatere druge novosti, ki jih prinaša zakonik, med drugim institut zagovornika otroka.
Po Cukjatijevih besedah predlagani družinski zakonik vsebuje vrsto dobrih rešitev, a je nesprejemljiv, ker bistveno spreminja razumevanje slovenske družine. "Prvič v zgodovini jo usodno razvrednoti, ker popolnoma ignorira njeno naravno, biološko usmerjenost v novo življenje," poudarja poslanec.
Izpostavil je raziskave, ki po njegovih navedbah dokazujejo negativne vplive na razvoj osebnosti otroka, ki živi z istospolnima partnerja.
Tudi v sedanji slovenski zakonodaji pojem družine izključuje homoseksualno skupnost in ta diskriminacija ni protiustavna, meni. Ustava namreč določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Na ustavi pa temelji tudi sedanji zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki med drugim določa, da družina zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo, pomen zakonske zveze pa je v zasnovanju družine.
Ker ustavno sodišče po njegovem doslej ni nikoli ugotovilo, da bi bila ta definicija protiustavna, bi bilo to definicijo spremeniti in družino pojmovati drugače očitno protiustavno.
Cukjati se sprašuje, kaj je vzrok, da sedanja vlada vztraja pri legalizaciji posvojitev otrok s strani homoseksualnih parov, tudi za ceno referendumske zavrnitve celotnega družinskega zakonika. Vzroka "slovenske agresivne homoseksualne politike" po njegovem ne moremo iskati v pomanjkanju naravnih družin, ki bi bile pripravljene sprejeti posvojenca, niti v strahu pred demografsko eksplozijo slovenskega prebivalstva. Cilj predloga je očitno v sami degradaciji klasične družine, je dejal.