V zadnjem času si novinarji pa tudi družboslovci pri razlagi kaotičnega dogajanja v svetu pomagamo s populizmi. Profesor Frane Adam vidi njihov vzpon v luči uveljavitve državnega kapitalizma. Močni voditelji (Putin, Orban in zdaj Trump) nočejo biti nadzorovani in odvisni od (nad)nacionalnih korporacij. Trump mora v načelu napraviti prav to, kar je Putin, denimo s prepričevanjem korporacij, da patriotizem velja več od dobička, pravi Adam.
Od intelektualcev se pričakuje, da razumejo, kaj se dogaja v svetu in pri nas. »Bojim se, da smo danes soočeni s popolno idejno in politično zmedo.« Tako je pred dnevi zgodovinar Peter Vodopivec odvrnil na vprašanje, kako gleda na prvega četrt stoletja Slovenije. Kje je srž te »zmede«?
Idejna zmeda, kot ji pravite, glede interpretacije dogajanja v politiki, ekonomiji oziroma družbi, ni ravno od danes niti samo pri nas. Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika ji je dala le pospešek. Na različnih ravneh to prinaša različne posledice. Za politiko je značilen strankarski vakuum, stranke se vse težje definirajo »klasično« v razponu med levico in desnico ali v smislu liberalno - konservativno. Na njihovo tradicijo se ne morejo več sklicevati. Do zdaj obrobne ali celo obskurne politične skupine v državah EU postajajo upoštevanja vredne. K pojmovni konfuziji po svoje prispevajo tudi mediji, svoj delež pri tem, da je dogajanje v družbi in ekonomiji slabo razumljeno, ima tudi kriza družboslovja. Veliko je površnih izjav in rokohitrskih sklepanj; izvirajo bodisi iz vnaprejšnjih ideoloških predpostavk ali pa se sklicujejo na »trde« podatke oziroma statistike, kar pa je nemalokrat vprašljivo, če številke niso postavljene v neki širši kontekst. Informacij in podatkovja je zelo veliko, zahteva pa poglobljeno raziskovanje, ki se v družboslovju le počasi uveljavlja. Treba je tudi reči, da živimo v nerazvidni situaciji, nabiti s protislovji in paradoksi.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Adam poudari, da k pojmovni konfuziji prispevajo tudi mediji; pove, kakšno merjenje moči čaka Donalda Trumpa; izpostavi državni kapitalizem madžarskega premiera Orbana; opozori, da Trumpova izvolitev dodatno legitimira vzpon Rusije in vpliv Putina v Evropi; svari pred alternativami, ki niso rešitev za anomalije demokracije in kapitalizma.