Domnevno nezakonite vsebine v povezavi s spletnimi spolnimi zlorabami otrok so se večinoma nahajale na tujih strežnikih - takšne prijave je zato prijavna točka Spletno oko posredovala tudi prijavnim točkam v tujini. Na podlagi ene izmed prijav na slovenskih strežnikih je slovenska policija podala kazensko ovadbo, so navedli v sporočilu za javnost, v katerem povzemajo letno poročilo za lani.
Pri analizi prijav, posredovanih policiji, v primerjavi z letom 2014 izstopa nižja starost žrtev - v več kot polovici primerov so bili to otroci, stari deset let ali manj. Nekoliko je upadel delež posnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok hujše vrste, povišal pa se je delež posnetkov, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih.
Spletno oko je lani prejelo 1153 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. Štirje odstotki prijav so po njihovih ocenah vsebovali elemente nezakonitosti po kazenskem zakoniku, zato so jih v nadaljnjo obravnavo posredovali policiji.
Pri domnevno nezakonitih primerih je v 55 odstotkih šlo za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom, po številu pa so jim sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti, narodnosti in v manjšem odstotku spolne usmerjenosti. Ostali primeri so predstavljali sovražni govor, usmerjen proti Romom, ter sovražni govor na podlagi politične pripadnosti.
Kar 57 odstotkov primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora se je lani nahajalo na družbenih omrežjih, medtem ko se ga je leto poprej le 14 odstotkov.
Prijavna točka Spletno oko, ki je ena od storitev Centra za varnejši internet, omogoča prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu. Spletno oko sprejema prijave posnetkov spolnih zlorab otrok in domnevnega sovražnega govora od marca 2007. V devetih letih delovanja so skupaj zabeležili prek 20.000 prijav, prek 1800 so jih posredovali policiji.
Glavna vloga prijavne točke je omogočanje anonimne prijave domnevno nezakonitih vsebin ter zmanjšanje obsega nezakonitih vsebin na internetu.