zahi hawass Svet24.si

Resnični Indiana Jones

david cameron, kijev Svet24.si

Britanski zunanji minister z izjavo prestopil ...

matjaz kovacic bobo Necenzurirano

Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so ...

hisa tomc LJ-pl007 Reporter.si

To so hiše, ki jih evropski poslanci Zver, Tomc ...

roglic Ekipa24.si

Zdaj je znano, kje bo Primož Roglič koval formo ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

irving-doncic Ekipa24.si

'Moj brat!' Kakšne besede Kyrieja Irvinga o Luki ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Dobavitelji v javnem zdravstvu še naprej brezsramno bogatijo

Deli na:
Dobavitelji v javnem zdravstvu še naprej brezsramno bogatijo

Foto: Bobo

Ob večnem pritoževanju, da denarja za javno zdravstvo v Sloveniji primanjkuje in da je treba na vseh koncih varčevati, dobavitelji v zdravstvu še naprej bogatijo. Pri njihovem kopičenju denarja ni nobenih čakalnih vrst, nobenih zamud, nečesa pa je v izobilju – čistega dobička.

V javnem zdravstvu krožijo milijoni evrov javnega denarja, od višine se zvrti, javni zavodi na področju zdravstva so prava zlata jama za tiste, ki predrago dobavljajo medicinsko opremo, material, pripomočke in zdravila. Več od  njih se redno uvršča na lestvico najbogatejših Slovencev.

Izgube UKC Ljubljana

Letni proračun daleč največje bolnišnice pri nas – Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana – je težek okoli 450 milijonov evrov, to je sto milijonov evrov več, kot na primer znaša letni proračun ministrstva za obrambo in tudi več kot je proračun ministrstva za kmetijstvo. Žal niti tako visoki prihodki ne pomenijo, da UKC Ljubljana posluje s presežkom, nasprotno, z največjo izgubo (oziroma presežkom odhodkov nad prihodki) med vsemi bolnišnicami. Izguba je bila leta 2014 9,5 milijona evrov, leto pred tem kar 22 milijonov evrov in leta 2012 pet milijonov evrov. Le kam se stekajo vse te stotine milijonov, pri čemer je marsikaj po slovenskih bolnišnicah videti, kot da je iz držav tretjega sveta in ne iz države Evropske unije.

Čarobna zveza: dobavitelji v zdravstvu. Eden od njih, družba Mark Medical, je glede na podatke iz aplikacije supervizor v zadnjih trinajstih letih prejela 203 milijone evrov javnega denarja, največ seveda od največjih bolnišnic. Gre za družbo s sedežem v italijanski Gorici, lastnik je italijanska družba Mark Medical, v ozadju te pa je lastnica razvpita zamejsko- slovenska družba KB 1909, ki je sicer lastnica časopisne družbe Mladina, d. d., ta izdaja tednik Mladina, sicer pa izhaja še iz finančnega omrežja jugoslovanske tajne policije Udbe. Ravno žilne opornice, ki so jih od podjetja Marc Medical kupovale slovenske bolnišnice, so se izkazale za celo dva- do trikrat dražje od žilnih opornic istega proizvajalca, ki jih je začel na slovenski trg dobavljati dobavitelj iz Poljske.

Mislite, da je to medijsko razkritje pometlo s tako ekstremno preplačanim dobaviteljem? Zelo se motite, mesečni zneski za njihovo zdravstveno opremo in pripomočke se še naprej višajo v stotine tisoč evrov. V prvih štirih mesecih letos so samo od UKC Ljubljana zaslužili približno 1,4 milijona evrov, lani pa so se mesečni zneski samo za to ustanovo gibali med 348 tisoč in več kot 700 tisoč evrov. V zadnjih 13 letih je Mark Medical samo po UKC Ljubljana prejel 82 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Dobiček dobaviteljev UKC Ljubljana

Zlata jama zanje je tudi UKC Maribor, od koder so v zadnjih 13 letih zaslužili dobrih 40 milijonov evrov, samo v prvih štirih mesecih letos je ta družba pod vodstvom Aleša Nanuta od UKC Maribor prejela več kot 900 tisoč evrov, lani pa so bili mesečni zneski od 188 tisoč evrov vse do 550 tisoč evrov. Ko gre za Marc Medical, ne skoparijo niti v Ortopedski bolnišnici Valdoltra – v zadnjih 13 letih so od te bolnišnice prejeli 25 milijonov evrov in denarci še vedno lepo pritekajo. Marca letos jih je bilo na primer 168 tisoč evrov, to je bil najbolj »masten« letošnji mesec do zdaj, lanskega marca pa so od Valdoltre dobili kar 287 tisoč evrov, niti en mesec razen februarja se ni vsota spustila pod sto tisoč evrov.

Od tretje največje slovenske bolnišnice, Splošne bolnišnice Celje, so od 2003 zaslužili 16 milijonov evrov, največji lanskoletni mesečni znesek je bil oktobra – 798 tisoč evrov, največji letošnji do zdaj pa marca, 115 tisoč evrov. Nekoliko skromnejši so v jeseniški bolnišnici, a tudi tu gre za milijone. Od 2003 bolj natančno za 7,4 milijona, pri čemer sod letošnji vsakomesečni prejemki od 24 do 111 tisoč evrov. Kar se tiče Mark Medicala, je njihov peti največji plačnik Onkološki inštitut Ljubljana, od koder se jim je od 2003 nateklo dobrih pet milijonov evrov, odd začetka letošnjega leta okoli 150 tisoč evrov. Seveda Mark Medical nima izgube tako kot njegov največji odjemalec UKC Ljubljana, pač pa čisti dobiček, ki ga je bilo leta 2014 za 312 tisoč evrov, leto prej 366 tisoč evrov. Prenesenega dobička od prej je bilo leta 2014 skupaj 2,4 milijona evrov.

51 milijona evrov Toneta Strnada

Kaj reči od naslednjem zdravstvenem velikem dobavitelju, ljubljanski farmacevtski družbi Medis v lasti Toneta Strnada. Lahko začnemo kar pri njem – s prodajo množice farmacevtskih izdelkov slovenskim javnim zdravstvenim ustanovam se je dokopal do velikega bogastva. Pri reviji Manager so ga lani uvrstili na 16. mesto med najbogatejšimi Slovenci, njegovo premoženje so ocenili na 51 milijonov evrov. Kako tudi ne, njegova družba je na primer leta 2014 imela ob 56 milijonih evrov prihodkov kar 3,8 milijona evrov čistega dobička, leto pred tem pa je bil ta celo 4,4 milijona evrov, pri čemer je prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let skupaj 17 milijonov evrov. Kot je Strnad povedal za Manager, se trgi dobro odzivajo na njihove zamisli.

Vsekakor se naše denarnice z obveznim zdravstvenim prispevkom in po bolnišnicah odzivajo odlično na njegove zamisli. Javni milijoni, ki se stekajo v Medis, se iz leta v leti povečujejo, od leta 2003 jih je bilo skupaj več kot 200 milijonov, od tega največ od UKC Ljubljana (46 milijonov), UKC Maribor (22 milijonov), Splošne bolnišnice Celje (20 milijonov), Zavoda RS za transfuzijsko medicino (11 milijonov) in Onkološkega inštituta Ljubljana (10 milijonov). Sam letos je Strnad vsak mesec od UKC Ljubljana dobil od 289 do 361 tisoč evrov (aprila). Tudi zneski od UKC Maribor niso majhni – letos znašajo od 139 februarja do 187 tisoč evrov marca, z leti se povečujejo. Tudi pri celjski bolnišnici so Strnadu odprta vsa vrata, samo v prvih štirih mesecih letos mu je od tam kapnilo več kot 650 tisoč evrov.

Zakonca bogataša

Velika zmagovalca slovenskega javnega zdravstva sta tudi zakonca Tomislav Jukić in Mojca Goričan, skupaj sta glede na lestvico slovenskih bogatašev revije Manager težka dobrih 27 milijonov evrov, do tega bogastva sta prišla s prodajo medicinske opreme po trzinskih podjetjih Thomy F. E. (v lasti Goričanove) in Cardio Medical (v lasti Jukića, manjša lastnica še Jasmina Gornik). Čisti dobiček Thomyja je bil lani 822 tisoč evrov, leto pred tem pa kar 1,1 milijona evrov, pri čemer je še 7,8 milijona evrov prenesenega dobička. Čisti dobiček družbe Cardio Medical je bil lani 841 tisoč evrov, predlani 801 tisoč evrov, prenesenega dobička od prej je bilo 8,5 milijona evrov. Tudi prihodki podjetja Thomy iz javnega zdravstva naraščajo, v zadnjih 13 letih jih je bilo 56 milijonov evrov, največ od UKC Ljubljana (35 milijonov) in UKC Maribor (13 milijonov), sledijo celjska bolnišnica (2,3 milijona), Splošna bolnišnica Izola (1,6 milijona) in Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica (1,5 milijona). Od začetka tega leta je Goričanova samo od UKC Ljubljana prejela več kot 900 tisoč evrov. Tudi njen mož Tomislav Jukić po družbi Cardio Medical ne zaostaja, od 2003 do letos iz javnega zdravstva potegnila 51 milijonov evrov, samo od UKC Ljubljana 34 milijonov, od UKC Maribor 11 milijonov, celjska bolnišnica je dala 1,2 milijona, novogoriška pa 1,1 milijona. Zgolj iz ljubljanskega UKC mu je letos kapnilo že več kot milijon evrov.

Drag ponos Diane Dimnik

Še ena dama, ki je prišla do milijonov iz javnega zdravstva, je Diana Dimnik, hči znanega lobista Boža Dimnika. To ji je uspelo prek družbe Medias International, zase pa pravi, da je bolj zdravnica kot menedžerka. Njena firma za prodajo medicinskih pripomočkov in opreme res poka od zdravja – v letu 2014 je dosegla 963 tisoč evrov čistega dobička, leto pred tem 667 tisoč evrov, prenesenega čistega dobička je bilo 6,3 milijona evrov. Prihodki iz javnega zdravstva se Dimnikovi v zadnjih letih povečujejo, skupaj jih je njena družba od 2003 prejela 112 milijonov evrov. Od tega seveda največ od UKC Ljubljana – 31 milijonov evrov, sledi Onkološki inštitut s 14 milijoni, UKC Maribor s 13 milijoni, celjska bolnišnica s 6,8 milijona in ljubljanska medicinska fakulteta 5,5 milijona evrov.

Dimnikova je, kot ugotavlja Manager, težka 17,8 milijona evrov, zapomniti pa si velja njene besede za to revijo, da je zelo ponosna, ker se je znova uvrstila na njihovo lestvico najuspešnejših, saj deluje v panogi , ki je pod velikim pritiskom konkurence. Res, opraviti imamo z veliko šaljivko. Z njenimi prihodki pa ni šale, Medias International je tako v prvih štirih mesecih letos samo od UKC Ljubljana prejel več kot 1,1 milijona evrov, od Onkološkega inštituta okoli 800 tisočakov in od UKC Maribor dobrih 400 tisočakov.

Milijoni družine Gerbec

Ste že slišali za podjetje Pro-Gem? Najbrž ne, zelo dobro ga poznajo vaši plačni izpiski, tisti del, ki gre za prispevke za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pro- Gem je v zadnjih 13 letih po podatkih supervizorja od javnega zdravstva zaslužil 29 milijonov evrov, od tega levji delež od UKC Ljubljana (slabih 24 milijonov evrov) in UKC Maribor (skoraj štiri milijone evrov). Lastniki družbe za dobavo medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov so člani družine Gerbec, Peter, Zvonko, Martina in Rudi. Družbi v zadnjih letih prihodki od javnega zdravstva hitro naraščajo, tudi prvi štirje meseci letos so bili nadvse uspešni – UKC Ljubljana so prodali za več kot milijon evrov opreme in zdravil, od UKC Maribor pa so prejeli dobrih 230 tisoč evrov. Pro-Gem je imel lani 233 tisoč evrov čistega dobička, predlani ga je bilo za 257 tisoč evrov, prenesenega dobička pa je 1,1 milijona evrov.

Tudi ljubljanska družba Kastor M. D. je dobičkonosna, čeprav manj od prej naštetih. Promet z bolnišnicami ji narašča, v zadnjih 13 letih so ustanovam javnega zdravstva prodali za 34 milijone evrov medicinskega potrošnega materiala, opreme in naprav. Lastnika podjetja sta Marko Rotter in Metka Breskvar Rotter, lani sta imela 74 tisoč evrov čistega dobička, predlani 61 tisoč evrov, prenesenega dobička je 690 tisoč evrov. Čistih prihodkov je bilo lani 4,5, predlani 3,9 milijona evrov. Njun največji odjemalec je UKC Ljubljana (23 milijona evrov), potem so UKC Maribor (2,8 milijona evrov), Splošna bolnišnica Celje (2,3 milijona evrov), Onkološki inštitut Ljubljana (1,6 milijona evrov) ter Splošna bolnišnica Novo mesto (1,1 milijona evrov). Preostali so pod milijonom evrov.

Brez kazenskih pregonov

Javno zdravstvo, kjer se obračajo stomilijonske vsote, je vseskozi izredno ugodno gojišče za korupcijo. Število odgovornih po slovenskih bolnišnicah, ki so bili obsojeni zaradi prirejanja razpisov in favoriziranja določenih dobaviteljev na račun javnega denarja, je znano: nič.

 

Privilegiran položaj Thomy F. E. v UKC Ljubljana

Pri časniku Finance so pred dobrim letom razkrili, da so v UKC Ljubljana priredili razpis za dobavitelja nevroradiološkega materiala, pri čemer so se v tej ustanovi izognili konkurenci tako, da so se še pred objavo razpisa usklajevali in dogovarjali z dobavitelji o tehničnih specifikacijah in podrobnostih izdelkov. Vrednost tega razpisa v letu 2012 je UKC Ljubljana postavil na 1,24 milijona evrov, pri čemer je šlo za 95 vrst izdelkov (katetri, vodilne žice, sistemi za zapiranje možganskih anevrizem …). Posel je dobilo prej omenjeno izredno dobičkonosno podjetje Thomy F. E. zdravstvene zaslužkarice Mojce Goričan, iz dokumentacije, do katere so prišli novinarji, pa je razvidna zasebna elektronska komunikacija med zdravnikom UKC Ljubljana Zoranom Miloševićem in Thomy F. E. Ta zdravnik je bil v komisiji za pripravo strokovnih zahtev za razpis.

 Elektronska sporočila kažejo, da je šlo za podrobno usklajevanje glede razpisa, pri čemer potrebnih popravkov niso pisali zdravniki UKC, pač pa kar dobavitelj, in to mesec dni in pol pred razpisom. Očitno je bil razpis prirejen v korist podjetja Thomy F. E., UKC je upošteval vse njegove popravke in to družbo izbral za dobavo. Goričanova je ob razkritju mirno razložila, da so se samo »prilagodili zahtevi naročnika«, v UKC, ki ga je tedaj vodil Simon vrhunec, pa so zadevo pojasnili, češ da je šlo zgolj za njihovo raziskavo trga in da to ne pomeni favoriziranja kogarkoli. Očitno je to stalna praksa UKC Ljubljana, ki izniči konkurenco, povzroča predrage dobave, milijonske čiste dobičke dobaviteljem in izgubo UKC Ljubljana.