Slovenija

Direktor UKC Ljubljana: Ne vidim argumentov za razrešitev

Deli na:
Direktor UKC Ljubljana: Ne vidim argumentov za razrešitev

Foto: Bobo

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andraž Kopač je v pogovoru za STA dejal, da ne vidi argumentov za razrešitev.

Vztraja, da program otroške srčne kirurgije poteka varno in kakovostno. Kako rešujejo težave, pa je po njegovem prepričanju notranja stvar UKC.

Kopač se je od nastopa funkcije medijem raje izognil in zavračal intervjuje, dan pred današnjo sejo sveta UKC, na kateri naj bi začeli postopek za razrešitev vodstva bolnišnice, pa je želel javno pojasniti okoliščine, ki krojijo kritizirani program otroške srčne kirurgije.

"V medijih je bilo veliko napisanega. Nikogar pa ne zanima, da je umrljivost v programu otroške srčne kirurgije nižja od evropskega povprečja. Kako to dosegamo, torej naše težave s kirurgi, intenzivno terapijo, pa so naše zadeve. Rezultati kažejo, da gredo naši ukrepi v pravo smer," je prepričan Kopač, ki bi se, če bi se ponovno odločal, znova prijavil na mesto generalnega direktorja.

Verjetno lahko razumete upravičeno skrb javnosti za "notranje težave" UKC, ki so privedle do težav v programu otroške srčne kirurgije. Pričakujete razrešitev na naslednji seji sveta UKC?

Na tej lahko sprožijo le postopek za razrešitev. A predlog za razrešitev mora biti podkrepljen z argumenti, ki mi zaenkrat niso bili predstavljeni. Težave programa se vlečejo dalj časa. V zadnjem letu in pol pa smo sprejeli strategijo, akcijski načrt in ustanovili center za obravnavo teh otrok, ki danes deluje.

Prav tako smo podpisali pogodbo o sodelovanju s tujo ustanovo. Zdaj je otroški srčni kirurg prisoten vse dni v tednu, doslej pa so kirurgi prihajali le vsak drugi teden za dva do tri dni. Torej smo program otroške srčne kirurgije z začetkom novembra dvignili na višji nivo, ki našim bolnikom zagotavlja še boljšo vsakodnevno obravnavo.

Pričakujete, da boste s temi argumenti prepričali politiko, ki vam očitno ne zaupa?

Na mizo dajem naše rezultate, napredek, ki je bil v zadnjem obdobju dosežen. Podporo programu je dal tudi strokovni svet UKC, ki ugotavlja napredek pri obravnavi te skupine otrok. Želim torej argumente, kaj je narobe.

Vam ministrica ni povedala, kaj je narobe?

Ne.

Kdaj sta bila nazadnje v stiku?

Nazadnje sva se osebno sestala že kar nekaj časa nazaj, tudi telefonsko nisva bila v stiku do zadnjega tedna.

Kdo vas je pripeljal v UKC? Ministrica?

Nihče me ni pripeljal. UKC sem videl kot velik izziv, da se težave poskušajo razrešiti in da gremo naprej kot najpomembnejša slovenska institucija v zdravstvu, ki ima dolgo zgodovino in veliko dobrih strokovnjakov. Želel sem, da se ta vizija nadaljuje in razvija.

Neko zaledje ste verjetno imeli, da so vas potrdili? Podporo ministrice?

Ne, z njo se pred odločitvijo za kandidaturo o tem nisem pogovarjal.

S kom drugim na ministrstvu?

V kontaktu sem bil s svetom zavoda.

Torej vas je kdo od tam spodbudil za kandidaturo?

Da, tudi med drugim Tomaž Glažar (nedavno odstopljeni predsednik sveta zavoda op. a.).

Je ministrica na vas kaj pritiskala?

Od junija nekako nisva popolnoma na isti liniji. Poskušali smo ji pokazati naše podatke o otroški srčni kirurgiji in argumentirati, zakaj mislimo, da delamo prav. Prepričan sem, da smo dali ministrstvu korektne informacije, ne vem pa, če so jih uspeli preučiti do te mere, da bi imeli celotno sliko.

Kako torej razumete kritike iz politike?

Nič drugače kot tako, da nimajo pravih podatkov o poteku, napredku in rezultatih programa. Zgolj obstoj težav pri programu je premalo za mojo razrešitev. Težave so tu že deset let. Mi pa smo poskrbeli za njegovo stabilnost s pogodbo s tujim centrom. Imamo šest kirurgov, trije so polno usposobljeni za najhujše najtežje primere, trije so načeloma že samostojni, le za majhen del najzahtevnejših primerov še ne.

A težava je, da nimate domačih kirurgov, dva sta program zapustila.

Bolniki tega ne bodo občutili, saj imamo zagotovljeno prisotnost izkušenega kirurga. Če bi imeli domačega otroškega srčnega kirurga, pa bi bila to res prednost, saj bi lahko začeli graditi samostojen regionalni center, v katerem bi se zdravili tudi bolniki iz drugih držav.

Upamo, da bomo sodelavca prepričali, da nadaljuje izobraževanje, sicer bo klinika morala poskrbeti za nove kandidate. S tujo ustanovo je dogovorjen tudi obseg izobraževanja naših srčnih kirurgov in upam da bo to pripomoglo k interesu potencialnih kandidatov.

Ocenjujete, da so slabi odnosi med določenimi ljudmi v programu rešljivi?

Gotovo ni nemogoče, a stvar ni preprosta, sicer bi jo rešili že v preteklosti. Zagotovo obstajajo še težave znotraj posameznih skupin. A naša naloga je, da jih rešujemo. In reševati jih moramo vsakodnevno ter skupaj.

Da ni vse tako, kot bi moralo biti, kaže tudi uhajanje dokumentov v javnost.

To zelo obremenjuje delovanje UKC. V velikem kolektivu je to zelo težko preprečiti. Je pa naša naloga, da prepričamo sodelavce, da to ni dobro za bolnike, UKC in tudi njih same.

Ali to, da vlada ustanavlja center za zdravljenje otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami kot samostojen javni zavod, vidite kot nezaupnico vam in vašemu delu?

Ena stvar je, v kakšni pravno-formalni obliki bo ta program deloval, drugo pa je, na kakšen način do tega pridemo, se pravi s kakšno diskusijo in kakšnimi strokovnimi argumenti. Vsako idejo ali napredek v obravnavi bolnikov pozdravljamo, a logično bi bilo, da bi bila stroka UKC vključena v dogovarjanja o ustanovitvi samostojnega centra, pa nismo bili.

Trenutno imamo center, ki deluje v okviru UKC Ljubljana. Samostojni zavod bi lahko deloval z navezavo na neko tujo institucijo. Brez tega pa zelo težko, ker bi potreboval zaposlitev določenega števila strokovnjakov, torej vsaj dva kirurga, za katera pa v Sloveniji ni dovolj bolnikov oz. operacij na leto, da bi ohranjala svojo kondicijo.

Ampak vlada je utemeljila, da ga ustanavljajo zaradi razmer. Predvidevam, da so ciljali na slabe odnose.

Stalno poslušamo očitke o slabih odnosih, vendar mi program ocenjujemo po rezultatih, ki tega ne potrjujejo.

Ampak odnosov očitno ne rešujete uspešno. Kako vidite nedavni odhod dveh kirurgov?

Težko ocenjujem, njunih razlogov ne poznam. A ne verjamem, da je njuna odločitev povezana samo z odnosi, ki jih omenjate.

Ali niste dobili poročila strokovnega direktorja kirurške klinike, v katerem je opisoval te odnose?

Sem dobil. Seveda ni dobro za UKC, če se kirurg odloči, da ne želi več sodelovati v programu. A kot je dejal strokovni direktor kirurške klinike, bomo še poskušali prepričati kirurga, da bi nadaljeval ob boljšem sodelovanju, kot je bilo sedaj. Verjamem, da bo tudi pogodba s praškim centrom doprinesla k temu, da bo kirurg manj obremenjen, da bo program potekal drugače, kot je do sedaj.

Ste s strokovno direktorico Marijo Pfeifer odhoda kirurgov iz programa prikrivali odboru DZ za zdravstvo?

Še sedaj nimam uradno informacije, da kirurga ne želita nadaljevati izobraževanja po programu.

Ste jo zahtevali?

Ne. Je pa eden od kirurgov že pred pol leta povedal, da verjetno ne bo želel nadaljevati v tem programu. Stvar ni nova, ne bom se niti spuščal v to, zakaj je ravno zdaj prišla ven.

Na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo imate tudi težave s kadrom, kajne?

Tudi. Tudi te so se začele že pred mojim prihodom. Ampak jih rešujemo. Ravno danes (v ponedeljek op. a.) je bila to tema strokovnega sveta UKC, kjer se je razpravljalo o delitvi tega oddelka na kirurgijo in na intenzivno terapijo, da bo lažje kadrovsko zagotavljati delo na intenzivnem oddelku in bodo intenzivisti delali samo na tem oddelku. Na kirurgiji pa bomo pomagali s pediatri.

Kakšno je vaše sodelovanje s Pfeiferjevo? Kakšnega strokovnega direktorja bi si želeli po novem letu?

Sodelovanje s Pfeiferjevo je dobro, tako kot z ostalimi člani strokovnega sveta. Strokovni direktor UKC Ljubljana mora imeti določene kvalitete, predvsem je to strokovnost, je pa bolj stvar stroke, da oceni vloge, ki bodo prišle na razpis.

Če boste vi razrešeni, kje bi po vašem mnenju morali iskati novega generalnega direktorja? Kakšne lastnosti bi moral imeti?

Mislim, da v gospodarstvu. Jaz iz preteklosti nimam kakšnih povezav s skupinami na področju zdravstva. To je prednost.

Kako ocenjujete delovanje UKC na splošno?

UKC deluje na zelo visokem nivoju, primerljivo z ostalimi podobnimi bolnišnicami, na marsikaterem področju je po rezultatih zdravljenja v evropskem in svetovnem vrhu. Zagotovo bi se kje lahko izboljšali. Veliko pa je povezano s financiranjem. Žal nimamo dovolj sredstev, da bi lahko izkoristili celoten potencial posameznega oddelka.

Kakšen poslovni rezultat si obetate na koncu leta

Plan je bil 20 milijonov evrov minusa. Rešitev plačnih anomalij in sprostitev napredovanj zdravnikov pa bo prineslo dodaten strošek v višini okoli treh milijonov do konca leta.

V dveh letih je to skoraj 50 milijonov minusa. Ocenjujete torej svoje delo kot uspešno?

V zadnjem letu odkar sem na položaju, smo izvedli veliko ukrepov, kar je pripeljalo do tega, da smo V primerjavi z lanskim polletjem v enakem obdobju letos uspeli zracionalizirati poslovanje za 7,5 milijona evrov.

Lani je tudi izguba UKC ob polletju predstavljala 71 odstotkov izgube vseh bolnišnic, letos smo to znižali na 36 odstotkov, kar pomeni da je znašala samo še toliko, kolikor znaša naš delež v celotnih storitvah slovenskih bolnišnic. To razumem kot velik uspeh, a se pri tem ne sme končati saj imamo skupaj s sodelavci še veliko idej za izboljšanje poslovanja.

Če pa bi hoteli poslovati z ničlo, drugače kot z zmanjševanjem nivoja storitev za bolnike ne bi šlo. Tega pa mislim, da si ne želi ne ustanovitelj, ne mi in ne bolniki.

Ste že pripravili sanacijski načrt?

Najprej bo sanacijski odbor dal usmeritve, nato bomo pristopili k temu.