Trenutno je generalni konzul v Trstu, pred tem je bil več let veleposlanik v Zagrebu, in to v času tako imenovane arbitražne prisluškovalne afere. Pravi, da se Slovenija ne sme odpovedati sodbi arbitražnega sodišča, saj ni nobene garancije, da bi Hrvaška spoštovala nov dogovor. Meni, da je edina pot za države na Balkanu, da gredo v smeri Evropske unije. O gospodarski vlogi Slovenije v tem delu Evrope pa je malo razočaran. Namesto da bi Slovenci kupovali Balkan, je Balkan začel kupovati Slovenijo, pravi.
Izteka se rok za implementacijo arbitražne odločbe, do česar pa najbrž ne bo prišlo, seveda je to precej slabo sporočilo za celotno balkansko soseščino, kjer mrgoli primerov nerešenih vprašanj meja. Kakšne posledice lahko to ima, še posebno zato, ker sta Hrvaška in Slovenija dolgo, vsaj tako se je zdelo, zgledno sodelovali?
Večina odprtih mejnih vprašanj na Balkanu je povezana s Hrvaško, ki je edina država v Evropi, ki ima s kar štirimi sosedami nerešen mejni problem. Ob sklenitvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško je veljalo, da je vprašanje rešeno, in Hrvaška lahko vstopila v EU. Arbitraža je bila zamišljena kot model za rešitev drugih vprašanj na Balkanu. S hrvaškim poskusom obveščevalnega umora arbitražnega sodišča so nastale posledice. Najprej je bilo izgubljeno zaupanje v sposobnost držav, da vprašanja rešujejo dvostransko, zdaj pa tudi v moč mednarodnega prava in odločitve mednarodnih sodišč.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Volk pove, zakaj je zavrnil položaj zunanjega ministra; obžaluje, da se Slovenija ni trše in odločneje odzvala na objavo posnetkov prisluškovanja v arbitražnem procesu; razkrije, zakaj je bilo njegove jugoslovanske diplomatske kariere še pred začetkom konec; kritizira Hrvaško, ki zavrača sodbe haaškega sodišča hrvaškim generalom; Hrvaški očita, da sama ne zmore spoprijeti s temnimi platmi svoje zgodovine; pove, kaj je počel na ustanovnem kongresu stranke Bojana Dobovška.