Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Dan samostojnosti

Deli na:

Mineva 18 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je pritrdilno odgovorilo 88,5 odstotka vseh volivcev. Rezultati so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik.

23. decembra 1990 je na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, odgovorilo pritrdilno 88,5 odstotka vseh volivcev. Rezultati so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Zgodovinarka in novinarka TV Slovenija Rosvita Pesek je za STA pojasnila, da brez koalicije Demosa tako hitro in na tak način ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. "Verjetno bi tudi naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, tj. komunisti, mladinci in socialisti, šli v smeri samostojnosti in večanja republiških pristojnosti v razmerju do federalnih," je poudarila.

A je ob tem dodala, da verjetno, "vsaj kolikor zdaj lahko razberemo iz vseh teh magnetogramov in drugih virov, tako hitrega in učinkovitega reza, kot ga je naredil Demos v letu in pol - moramo vedeti, da je trajal proces osamosvojitve leto in pol -, gotovo ne bi dosegli".

V plebiscitni zgodbi sta bili po mnenju Peskove ključni dve podstati. "Ena je bila, kakšna večina bo potrebna, da bo plebiscit veljaven, druga pa, kdaj naj bo plebiscit," je zatrdila. Kot je pojasnila, sama meni, da je tukaj prišlo do nekakšne menjave oz. celo trgovine.

Opozicija, ki je vztrajno terjala, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, ko naj bi bilo znano, kako se bodo po drugih republikah konstituirale nove oblasti, je zagovarjala plebiscit januarja, februarja ali marca in ni privolila v 23. december, je povedala zgodovinarka.

"Trdila je, da je to prekmalu, da je to diktat in tako naprej. Demos pa se seveda ni mogel ukloniti temu visokemu pragu za uspešen izid plebiscita, da mora namreč večina vseh volilnih upravičencev glasovati za," je poudarila in dodala, da so o tem tekla naporna in razburljiva pogajanja, ki jih je vodil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.

"In njihov izplen je potem vendarle bil ta, da se je opozicija uklonila 23. decembru kot dnevu, v katerem naj se izvede plebiscit, koalicija Demos pa je stisnjenih zob privolila, da bo večina vseh volilnih upravičencev potrebnih za pozitiven izid plebiscita - torej 50 odstotkov plus en volivec mora glasovati za, da se šteje plebiscit kot uspešen," je še dejala Peskova.

Na plebiscitu je nato na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik. Sprva se je ta praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti in je začela agresijo na Slovenijo. Oboroženi spopadi med jugoslovansko vojsko (JLA) ter slovensko Teritorialno obrambo (TO) in slovensko policijo so se začeli 27. junija. TO in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, JLA na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in JLA se je začela umikati v vojašnice.

Ob oboroženem spopadu je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak.

Slovenijo je 15. januarja 1992 priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.