V oddaji Sreda v sredo je bil sogovornik dr. Damir Črnčec, strokovnjak za področje varnosti, univerziteni predavatelj, kolumnist in publicist, ki je pred dnevi izdal knjigo Kresovi. Uvodno vprašanje dr. Damiru Črnčecu, enemu od majniške deklaracije 2014 je bilo, ali se je glede na politične razmere doma in v globalnem prostoru, pojavila potreba po novi majniški deklaraciji. »Ne potrebujemo nove deklaracije, temveč pričnimo uveljavljati tisto, kar je že zapisano. Poglejmo v Ustavo in zakone in jih začnimo uveljavljati. Začetna točka uveljavljanja zapisanega pa so volitve.«
Slovenski prostor je tudi z medijsko pomočjo nasičen z razmišljanji o tem, kako so volitve nepomembne, da so vsi isti in da zato nima smisla hoditi na volitve, ker glas posameznika itak nič ne šteje. »Jaz pa pravim, da temu ni tako,« je bil jasen Črnčec. »V sodobnih demokratičnih državah je volilna udeležba visoka. Zato jasno sporočam, da je treba stopiti na volišča, in se odločiti z razumom in srcem. Če sem na prejšnjih volitvah dal glas nekomu, pa me je skozi svoje delovanje razočaral, ne bom ostal doma, temveč bom razumsko pretehtal, komu oddati svoj glas.«
Damir Črnčec sicer ne podcenjuje zrelost slovenskega volivca, volilna abstinenca je zanj bolj posledica sistematičnega delovanja dominantnih medijev v siceršnjih družbeno socialnih okvirjih, kar so izrabile elite, ki desetletja delujejo iz ozadja, se transformirajo v »nove obraze«, ki se ponujajo na volitvah. Rešitev Črnčec vidi v ponudbi kredibilnih obrazov, ki bodo znova privabili volivce na volišča tako kot 1990. leta, ko je plebiscitno voljo za samostojnost izreklo več kot 90 odstotkov volivcev.
Na vprašanje, komu zaupati glas na volitvah, ko koalicijo levih strank na oblasti znova in znova pretresajo afere in škandali, ki bi jih že zdavnaj morale odnesti s prizorišča, precej prerivanj pa je tudi na desnici, Črnčec odgovarja z nemškim rekom o gradaciji sovražnika: »Sovražnik smrtni sovražnik in strankarski tovariš!« Po njegovem je demokracija dinamičen proces znotraj političnih strank.
V slovenskem proporcionalnem volilnem sistemu, zahteva dobesedne bitke znotraj strank, kdo bo dobil izvoljivi okraj. Teh zgodbic znotraj slovenske strankarske politike je veliko, odvijajo se pravcate znotrajstrankarske bitke. Sledijo prerivanja znotraj blokov sorodnih političnih strank, komu gredo zasluge za to in ono, komu zaradi tega gre dominantnejša vloga. In na koncu seveda prerivanja med levo in desno opcijo, čeprav sta ta dva termina v naši državi obrnjena na glavo.
»Slovenska levica je kapitalska zgodba in če bi Marks videl, kaj so slovenski komunisti naredili z njegovo idejo komunizma, bi se v grobu obrnil. Slovenski komunizem je postal prvobitna akumulacija kapitala, ampak ta fenomen vidimo v Rusiji, pa na Kitajskem, ko se komunistična elita prelevi v kapitalistično elito.« Stvari pač rabijo svoj čas, pravi Damir Črnčec.
Damir Črnčec ocenjuje, da so bile volitve leta 2014 vsaj nelegitimne, kar je s kasnejšimi razsodbami potrdilo tudi slovensko ustavno sodišče. Vendar je bilo pri tem polovičarsko, kajti volilno farso bi lahko tudi preprečilo. Po njegovem se še nismo v celoti otresli revolucionarnega prava, orodja za zatiranje drugače mislečih, s katerim se je desetletja ohranjala komunistična oblast. »In ta način delovanja pravosodja je še danes živ, kar je zame več kot šokantna spoznanje. Zgodba tranzicije znotraj pravosodja je ena ključnih ovir za delovanje pravne države.«
Spomni, da na vrhu pravosodnih inštitucij sedita dve osebi, ki sta se hudo ogrešili ob človekove pravice. Zato lahko že naslednje volitve Slovenijo prinesejo samoočiščenje. Sam o političnem angažiranju ne razmišlja, zato pa podpira pojav novih političnih strank na desnici, da je čas za nove obraze, ker so se obrazi, ki so v slovenski politiki že več desetletij, preprosto izčrpali, ni več prave energije in pravih idej, zato kot država in narod stopicamo na mestu.
O razsežnostih migrantske krize, ki zadnje leto dodobra pretresa Evropo pa tudi Slovenijo, Damir Črnčec spomni na nekdanjega predsednika Milana Kučana,ki je na shodu na Kotnikovi pod ikonografijo totalitarizma vabil migrante v našo državo. »Bil sem šokiran. To sem ocenil kot akt veleizdaje. Menim, da je napočil čas, da se kot družba naučimo nekaj od drugih, Belgije, Nizozemske, Francije in nenazadnje tudi Nemčije, kjer so politiki s svojo nespametnostjo pod krinko humanitarnosti začeli resno ogrožati varnost lastnega prebivalstva.«
In to je po njegovem počela tudi Vlada Mira Cerarja, zato je tudi pri nas še kako živa nevarnost islamizacije in šeriatizacije. Ker je v svojih nekdanjih funkcijah, bil je namreč na čelu Voma in Sove, spremljal proces islamizacije, je Črnčeca šokiralo, kako si evropska pa tudi slovenska politika zakrivata oči pred nevarnostjo tega problema. Vse to je naposled izbruhnilo lani, ko je bilo že skorajda prepozno. Še desetletje nazaj je bilo skorajda bogokletno opozarjati na nevarnost militatnega islamizma. »Takrat sem začutil, da živimo v nekem vsiljenem sistemu politične korektnosti do teh pojavov, ki nas bodo slej ko prej ogrozili. Do tega spoznanja sedaj prihaja tudi politika na evropski in državni ravni.«
Po njegovem je islamski radikalizem izrabil evropsko pozitivno diskriminacijo do manjšin, da prevzame oblast. »S svojo ideologijo jih uvrščam v četrti totalitarizem, po treh političnih, ki vsi izvirajo iz socializma, prvi na verski osnovi. » Po njegovem mnenju bi lahko EU že zdavnaj ustavila migrantski tok, a je Angela Merkel suspendirala Dublinska pravila, jih povabila v Nemčijo, zato je odgovorna za več kaznivih dejanj. Pri tem »švercu« ljudi čez mejo je tvorno sodelovala tudi naša država.