Poslanci so hkrati tudi dali vladi soglasje za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju, ki jo želi vlada objaviti po podpisu in pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma.
V sklepni besedi pred glasovanjem je premierka Jadranka Kosor dejala, da se bo s poslanci znova srečala do konca leta, ko bodo razpravljali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Ker bodo takrat morali odločati z dvotretjinsko večino, pa pričakuje, da poslanci SDP ne bodo "konstruktivno vzdržani", temveč bodo ratifikacijo podprli.
Predsednik največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović je pred glasovanjem pojasnil, da bodo poslanci SDP na glasovanju "konstruktivno vzdržani". Napovedal je tudi, da SDP ne bo podprl ratifikacije sporazuma, če ne bosta tako Hrvaška kot Slovenija ohranili pravico iz prvega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bosta državi sami predlagali sodnike arbitražnega sodišča.
V razpravi je med drugim ocenil, da pomeni arbitražni sporazum "zaroto proti Hrvaški" in da je naloga arbitražnega sodišča najti povezavo Slovenije z odprtim morjem. Milanović je še menil, da gre za sporazum "vzemi ali pusti", če ga Hrvaška ne bo sprejela, pa še deset let ne bo vstopila v EU. Spomnil je tudi, da je večina hrvaških strokovnjakov za mednarodno pravo soglasna, da sporazum za Hrvaško ni dober.
Tudi v drugih opozicijskih strankah so bili mnenja, da gre lahko pri odločanju sodnikov za politično rešitev, saj bo Evropska komisija odločala o sestavi arbitražnega sodišča. Hrvaška opozicija je še trdila, da država s podpisom arbitražnega sporazuma kupuje "mačka v žaklju", ker je izid arbitraže popolnoma negotov. Poslanec HDSSB Boro Grubišić je ob tem premierko Jadranko Kosor obtožil izdaje nacionalnih interesov, zaradi česar je dobil opomin predsednik sabora.
Poslanci iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) so v razpravi izpostavljali, da bodo sodniki odločali na podlagi mednarodnega prava ter da je za Hrvaško pomembna ločitev pogajanj z EU in reševanja dvostranskih vprašanj s Slovenijo.
Podpredsednik sabora Vladimir Šeks je dejal, da bo mednarodno arbitražno sodišče moralo odločati o kopenski in morski meji med Hrvaško in Slovenijo na podlagi mednarodnega prava, predvsem na podlagi Konvencije ZN o pravu morja, ki sta jo podpisali obe državi. Sporazum po njegovem ni način, s katerim bi Hrvaška plačala vstop v EU s prodajo svojega državnega ozemlja.
Ocenil je tudi, da so možnosti, da bi arbitražno sodišče, ki bo odločalo na podlagi mednarodnega prava, odločilo o teritorialni povezavi Slovenije z odprtim morjem, majhne in nerealne. Dejal je še, da danes odločajo o soglasju vladi za parafiranje sporazuma o arbitraži, medtem ko bodo o vsem še dodatno razpravljali, ko bo na dnevnem redu sabora ratifikacija omenjenega sporazuma.
Sabor je nato z 80 glasovi za dal soglasje vladi za podpis sporazuma in objavo enostranske izjave. Proti je glasovalo osem poslancev, vzdržanih pa jih je bilo 45. Večina poslancev SDP je bilo vzdržanih, med tistimi, ki so glasovali proti, pa je bil tudi predsedniški kandidat SDP Ivo Josipović. Proti so med drugim glasovali še poslanec IDS Damir Kajin, HSP Danijel Srb, HDSSB Boro Grubišić in neodvisni poslanec Dragutin Lesar. Ob strankah vladne koalicije pa je za sporazum glasova tudi opozicijska HNS, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
O arbitražnem sporazumu naj bi sedaj v torek po pričakovanjih razpravljal tudi slovenski parlamentarni odbor za zunanjo politiko, pred tem pa tudi vlada v Ljubljani.