Dragonja iz 2TDK sta zatrdila, da je projekt vzdržen, opozicijski poslanci so opozorili na njegove pomanjkljivosti, poslanci SMC pa so menili, da je seja propagandna poteza SDS ob zbiranju referendumskih podpisov.
Nujno sejo komisije za nadzor javnih financ je sklical njen predsednik Andrej Šircelj, ki je uvodoma vprašal, če so znani vsi podatki o tem, koliko bo stala investicija v drugi tir. Zanimalo ga je, ali se bo dolg podjetja 2TDK, ki ga je vlada ustanovila za vodenje projekta, štel v državni dolg.
V imenu vlade se je seje udeležil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Leben, ki je vnovič zagotovil, da je bistveno pri drugem tiru zagotoviti učinkovit model financiranja. Zaradi javnofinančne omejitve je bil za projekt izbran koncesijski način financiranja, izgradnje in obratovanja infrastrukture, kar pomeni, da predračunsko vrednost projekta predstavljajo vlaganja, ki tvorijo po zaključku projekta vrednost osnovnih sredstev, torej infrastrukture, ki bo zgrajena, je pojasnil.
Prihodki projektnega podjetja so po besedah Lebna tisti, ki morajo pokrivati stroške obratovanja in vzdrževanja v celotnem koncesijskem obdobju ter pokrivati stroške financiranja in zagotoviti povračilo vloženih sredstev v projekt.
Sistemski vir za zagotavljanje finančne vzdržnosti projekta je plačilo za dosegljivost, pri čemer je izpostavil, da razpon omenjenega plačila, ki znaša med 30 in 40 milijoni evrov letno v celotnem 45-letnem koncesijskem obdobju, opozicijski poslanci napačno izračunavajo kot razpon med 1,3 in 1,8 milijarde evrov. Kot je poudaril, se bo plačilo za dosegljivost plačevalo od začetka predvidenega obratovanja tira leta 2026 in ob pogoju, da je proga na razpolago za promet.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Miranda Groff Ferjančič je medtem članom komisije pojasnila, da je družba 2TDK razvrščena v sektor država, v skladu s tem pa se bo njen dolg štel v dolg države, njeni prihodki in izdatki pa bodo vplivali na proračun države ter tudi na primanjkljaj. Zadolžitev družbe bo v letu, ko bo ta pridobivala kredite, povečala dolg, z odplačevanjem kreditov, pa se bo ta zmanjševal, je dodala.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je medtem izpostavil, da je učinkovita izgradnja infrastrukture zelo pomembna za Slovenijo, saj veča njen dolgoročni gospodarski potencial. V trenutnih in pričakovanih makroekonomskih ter javnofinančnih razmerah pa bi morala odločitev za tako obsežen infrastrukturni projekt poleg zagotovitve pogojev za udeležbo drugih virov financiranja pomeniti predvsem preusmerjanje uporabe sredstev EU, sredstev za investicije ter drugih virov in ne nepreglednega povečevanja skupnih izdatkov širše države.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je na seji obžaloval postopek sprejemanja zakona o drugem tiru. Kot je dejal, je sicer vlada nekatere njihove pripombe upoštevala, a ne ključnih, za katere so na računskem sodišču ocenili, da bi bila o njih primerna javna razprava. Vprašal je tudi, zakaj se mora ta del javnega premoženja upravljati zunaj Slovenskega državnega holdinga. Skrbi jih tudi nedorečenost finančnih virov. Poslance je pozval, naj bodo ob sklepanju mednarodnih pogodb pozorni na to, da bodo tudi tuji subjekti lahko podvrženi njihovemu nadzoru.
Natančneje se je finančne konstrukcije projekta drugi tir dotaknil Dragonja. Kot je pojasnil, so finančni viri v celoti opredeljeni, finančna konstrukcija določena, je pa zaenkrat še ne razkrivajo, saj bo cena še predmet pogajanj.
Ena od sprememb je sicer kapitalski vložek Slovenije v 2TDK, ki bo 280 milijonov evrov, in ne 200 milijonov evrov. Kot je pojasnil, je 80-milijonsko povečanje vpeljal model, po katerem se pribitek na avtocestno dajatev za težka tovorna vozila v letih izgradnje kot namenski vir vplača kot povečanje kapitala projektnega podjetja.
Predstavnik 2TDK se je dotaknil še morebitnega načrta B in C. Kot je dejal, je drugi načrt čisto proračunsko financiranje, ki je po njegovi oceni razvojna cokla za Slovenijo. Plan C pa pomeni, da se projekt vsaj za pet let odloži.
Poslanec Marko Ferluga (SMC) je bil v razpravi kritičen do očitkov opozicije o neznankah v projektu in je poudaril, da bo koristilo vsem okoliškim konkurenčnim pristaniščem, "če se bomo mi vrteli v tem našem kurniku". Opozoril je, da razprave o drugem tiru spremljajo tuja veleposlaništva in službe, "mi pa pošiljamo sporočilo tujega nočemo, svojega ne damo". Sejo je sicer ocenil za reklamni blok SDS, ki bo nato nadaljeval z zbiranjem podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru.
Tudi Igor Zorčič (SMC) je ocenil, da je bila seja "propagandni moment" ob zbiranju podpisov za referendum. Kritičen je bil, da se ob razpravah o drugem tiru velikokrat izpostavljajo stvari, ki ne držijo. Med drugim očitki vladi, zakaj takšna trasa, pri čemer je spomnil, da je bila ta nazadnje določena leta 2005. Spomnil je tudi na vedno nove pomisleke o tem, ali se drugi tir splača, pri čemer pa vsi, ki imajo v zvezi s projektom pomisleke, stavke začenjajo z "mi drugi tir podpiramo, ampak".
Tistim, ki podpirajo referendum o zakonu o drugem tiru, je očital, da nimajo plana B. "Mnenja so raznolika, a ta nas ne bodo pripeljala do enojnega ali dvojnega drugega tira, ampak bodo zadevo pospravila v predal," je poudaril Zorčič.
Do takšnih razprav je bil kritičen tudi Matej T. Vatovec (ZL), ki je ocenil, da so debate okoli drugega tira že "absurdne", njegov strankarski kolega Franc Trček pa, da gre za četrtno tekmovanje v patetični poeziji. Vatovec je naštel, da si v NSi prizadevajo za nek drug projekt, SDS pa se, po njegovi oceni sicer upravičeno sprašuje, ali je projekt vlade primeren, pri čemer pa je Vatovec dejal, da največja opozicijska stranka ne ponuja alternative. SMC in vlada po drugi strani tako ali drugače branijo projekt z vsemi štirimi, je dodal.
Danijel Krivec (SDS) je prepričan, da je zadevo zakuhal minister Peter Gašperšič, ki je na zaslišanju pred nastopom mandata dejal, da drugega tira še 20. let ne potrebujemo. "To je bil izvirni greh te zgodbe in normalno je bil po tem pritisk na ministra velik," je dodal. Kritičen je bil do primerjav ministrstva med drugim tirom in predorom Brenner, saj gre pri slednjem za projekt med dvema državama, je izpostavil.
Krivec se je odzval še na vprašanja, zakaj se drugi tir ni gradil hitreje. Kot je dejal, smo leta 2005 živeli v konjunkturi, ko se je govorilo o tretjem pomolu v koprski luki, ko pa je ta zgodba padla, se je zmanjšalo tudi zanimanje za drugi tir. Če ne bi bilo tiste izjave ministra, se s tem ne bi tako intenzivno ukvarjali, je dejal.
Komisija je na koncu sprejela sklepe, da komisija ocenjuje, da je projekt izgradnje drugega tira, kot je bil sprejet v zakonu, negospodaren in neracionalen, da komisija vladi predlaga, da prouči druge možne trase in tehnične rešitve za progo, ki bodo ekonomsko, finančno in tehnično sprejemljivejše ter racionalnejše.