Ni le predsednik vlade izgubil zaupanje v ministrico, temveč tudi ona vanj. Če si ne more zamisliti sodelovanja s Cerarjem v vladi, mar to pomeni, da s koalicijo, ki jo vodi prav predsednik vlade in SMC, prav tako ne bi mogla sobivati? Z ministrico so se v koaliciji odločili opraviti na hitro pred prazniki, a bodo morali pred »odstrelitvi-jo« prenesti še nekaj neprijetne razprave v državnem zboru – če ne bo, to naj bi zve-deli danes, prej odstopila.
Erjavec noče podžigati ministrice
Vlada in ministričina stranka Desus bi bila lahko kaj hitro ob glas podpore. Če jo ne podpre, ne bo več del Desusove poslanske skupine, je napovedala. Razpeti med pod-poro ministrici ali vladnemu predsedniku so v stranki polni razumevanja za njene težke trenutke. Prozorno, Cerar in Erjavec bi rada vprašanje, zakaj sta si prišla pov-sem navzkriž, speljala na to, da premier z njo ne more sodelovati, vsebino spora pa obšla (predlagajo ji, naj se izpove na tiskovni konferenci), zato bilo najelegantneje, če bi odstopila. Erjavca je strah, da bi ministrico podžgali še s kako neprimerno be-sedo (vodja poslanske skupine Franc Jurša ji je že pripisal svojeglavost), umirja tudi licitacijo velikega števila imen ministrskih kandidatov, ki prihajajo prav iz Desusa.
Erjavec se dela nemočnega, češ, zalomilo se je med ministrico in premierjem in »mi ne moremo na kocko postaviti usode koalicije«. Ministrica po njegovih besedah ne bi smela imeti nobenih zamer do Desusa. (Bizjak Mlakarjeva vodi tudi kamniški odbor Desusa.) A predsednik upokojenske stranke naj bi se z razrešitvijo »močno strinjal«. Desusu bi seveda ustrezalo, če bi čim več odgovornosti nosil predsednik vlade, Ce-rarjevi ljudje pa dajo vedeti, da je Erjavec kar zadovoljen, ker v vladi nima več mini-strice, ki stalno buri duhove.
V javnem interesu je, da se početje lobija, ki se zbira okoli javnega zavoda Center za upravljanje dediščine živega srebra (CUDHg), ne pomete pod preprogo.
Priklapljanje na denarni tok javnega zavoda
Ministrica pravi, da so v ozadju interesi posameznikov, ki so si, kot nam je dejala, v sodelovanju s politiko zamislili posel s slovenskimi rudniki v likvidaciji. Poganja ga pohlep po namišljenih sredstvih, ki naj bi se zlivala v CUDHg. Skrili bi ga pod plašč Unescove kulturne dediščine, izvedli pa prek »nepoučenega« kulturnega ministrstva.
Možnost za preživetje si je ministrica okrnila z zamenjavo direktorice direktorata za kulturno dediščino Špelo Spanžel, tudi predsednico sveta javnega zavoda CUDHg. Spanžlova, ki je partnerica nekdanjega državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu Stojana Pelka, je bila ob položaj, ker je ministrica šele po letu dni zvedela, da pod njeno pristojnost sodijo tudi rudniki. Prav Pelko bi lahko vodil z dodatnimi namenskimi sredstvi okrepljen CUDHg. Članica njegovega sveta je tudi namestnica generalnega sekretarja vlade Miranda Groff Ferjančič. Ta je podpisana pod sklep prejšnje vlade (dva tedna po volitvah leta 2014), s katerim je za novega zavezanca za vzdrževanje nezalitega dela jame in izvajanje monitoringa na vplivnem območju Rudnika živega srebra Idrija, d. o. o. – v likvidaciji določila CUDHg. Gre za kroge blizu LDS in Zares, ki bi se radi priklopili na denarni tok tega javnega zavoda, na silo potisnjenega v naročje kulture.
Nasilno preusmerjanje denarja
Zgovorno je zadnje dogajanje pri reševanju idrijskih klavž. Vlada je s sklepom mimo volje ministrice prejšnji teden nakazala iz proračuna za kulturo zavodu CUDHg dva milijona evrov. Na ministrstvu zatrjujejo, da nimajo 12 milijonov evrov, ki bi jih lah-ko preusmerili v javni kulturni zavod, ki ga je vlada določila za novega upravljavca. Razlog za poznamo še iz zgodbe o idrijskem rudniku: ker gre za Unescovo dediščino, čeprav bi, so prepričani na ministrstvu, morali sedanji upravljavci kriti stroške obno-ve klavž. Ne glede na pravne argumente, da se ta denar kulturi za obnovo zagotovi dodatno, če se že želi menjati sedanjega upravljavca kulturnega spomenika (sklad kmetijskih gozdov in direkcija za vode),je bil na zahtevo generalnega sekretarja vla-de Darka Krašovca kljub nasprotovanju ministrstva za kulturo sprejet sklep vlade, ki je ministrstvu za kulturo vzel dva milijona evrov in jih preusmeril v CUDHg. Krašo-vec je najprej celo kršil poslovnik o delu vlade in mimo medresorskega usklajevanja uvrstil gradivo na sejo vlade.
»V primeru prenosa še drugih Unescovih kulturnih spomenikov v Idriji, ki so potreb-ni obnove, s sedanjih upravljavcev na CUDHg, kar bi lahko sledilo opisanemu nasil-nemu preusmerjanju obstoječih sredstev kulturnega proračuna v CUDHg in s preno-som rudarskih dejavnosti na ta zavod, bo lahko ta znesek zelo hitro dosegel in bis-tveno presegel navedenih 12 milijonov evrov, ki jih bo treba iz že tako prenizkega proračuna kulture odtegniti javnim zavodom, nevladnim organizacijam ali samo-stojnim kulturnikom in jih dati na razpolago posvečeni ekipi, ki bo v prihodnje ob-vladovala in prerazporejala sredstva v CUDHg,« pojasnjujejo na ministrstvu za kul-turo. Menijo, da je nedopustno siromašenje kulture s preusmerjanjem kulturnega de-narja, saj bi morali za obnovo kulturnih spomenikov skrbeti upravljavci ali pa ustrezna investicijska sredstva prej prenesti v kulturni proračun.
Brez pravne podlage
V razpravi pred razrešitvijo bodo predsednik vlade, vlada z ministri in predsednik Desusa morali pojasniti, čemu kljub opozorilom podpirajo nezakonito stanje in rav-nanje, Miro Cerar pa še posebej, zakaj pusti proste roke ljudem, s katerimi se je ob-dal.
Kako je prišlo do tega, da sta se Rudnik Idrija in CUDHg brez pravne podlage, to je sklepa vlade dogovorila, da bosta namenska sredstva, ki jih rudnik prejme iz prora-čuna (iz postavke ministrstva za gospodarstvo) uporabila za financiranje dejavnosti kulturnega javnega zavoda CUDHg. Odvetniška družba Pirc Musar je v mnenju opozorila, da je prišlo do izrazite (morda že osebne) povezanosti Rudnika Idrija in CUDHg, netransparentnega poslovanja mimo veljavnih predpisov ter opravljanja de-javnosti brez jasno zastavljenih ciljev in strategij. Vladi in ministrstvu predlaga, naj izvedeta celovit nadzor nad poslovanjem CUDHg – tudi s pobudo za revizijo račun-skemu sodišču.
Napačno uporabljen zakon o rudarstvu
Inštitut za pravo Evropske unije (podpisana sta inženir rudarstva doc. dr. Franc Žer-din in pravnik prof. dr. Rajko Knez) v obsežnem mnenju ugotavlja, da je vlada na-pačno uporabila zakon o rudarstvu, spregledano je bilo, kdo je dejansko zavezanec za sanacijo in vzdrževanje. Zavezanec ni vlada (najprej ministrstvo za infrastrukturo in zdaj kulturni resor), temveč kar družba Rudnik živega srebra Idrija, ki še vedno ni likvidirana. (Morala bi se preoblikovati, zavezati bi jo bilo treba za vsa sanacijska dela in izvedbo varstvenih ukrepov.) Z drugimi besedami: nekdo, ki ni imel korist od rudnika, ima zdaj, ko ni več dejaven, ko ne daje dohodkov in dobička, stroške z njim. Avtorja mnenja posebej opozarjata, da nosijo objektivno odgovornosti tudi ministr-stva, ki se niso strinjala s predlogom ministrstva za kulturo, da se odpravijo nezako-nitosti in iz pristojnosti CUDHg izvzame upravljanje (vzdrževanje, sanacija in moni-toring) za tisti del rudnika, ki se ne nanaša na muzejsko dejavnost.
Ministrica bo lahko – imela bo uro in pol časa za razpravo – predstavila tudi mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri vzdrževalnih delih v vseh pod-zemnih delih rudnika in z njimi povezanem monitoringom ter zagotavljanjem požar-ne in druge varnosti gre za specialna znanja in pristojnosti v okviru rudarskih tehno-logij in geoloških znanosti, ki po naravi dela ne sodijo v razvid specializiranih del varstva kulturne dediščine, menijo v zavodu.
Kdo bo podpisoval nezakonite sklepe?
Kot smo vajeni, so že zaokrožila imena ljudi, ki bi lahko bili ministri za kulturo. Ko-mu je lahko izziv sesti na tako vroč stol za dobri dve leti? Biti pripravljen podpisova-ti nezakonite ali vsaj na moč sumljive prenose denarja iz kulturnega proračuna na rudarjenje in s tem prikrajšati kulturo. Po novem naj bi imel Desusov kandidat tako ali drugače zgrajen kulturni pedigre. A gotovo se šalijo, ko pravijo, da je, denimo, referenca nekdanjega ravnatelja novogoriške gimnazije Bojana Bratina že to, da je v program gimnazije uvedel umetniško smer.
Ob tem, ko bi vlada rada kompetentnega kandidata, ki bo kulturo bolje poznal, je za direktorja največje bolnišnice (UKC Ljubljana) nastavila Andraža Kopača, ki je pov-sem brez izkušenj v zdravstvu. Kopač je nekdanji direktor Alpine in nekdanji po-slovni direktor Smučarske zveze Slovenije, pred dvema letoma pa je prevzel vodenje škofjeloškega invalidskega podjetja, ki se ukvarja s struženjem in izsekovanjem. In ko smo pri zdravstvu: brez izkušenj je tudi Milojka Kolar Celarc, ki prav tako veljala za enega najšibkejših členov vlade, a ima nesporno Cerarjevo podporo, čeprav so številni deležniki izgubili zaupanje in zahtevali njen odstop. Sicer pa političnih izku-šenj ni imel tudi sam predsednika vlade.
Bo kulturni proračun vrnjen na višino pred nekaj leti?
Predsednik vlade v predlogu razrešitve poudarja, da je »kultura v svojim najširšem pomenu izjemnega pomena za identiteto slovenskega naroda in države«. Cerar se zaklinja, da se tega »vlada v polni meri zaveda« in da tudi v proračunu namenja kul-turi »ustrezno pozornost in podporo«. Mar lahko z novim ministrom ali ministrico pričakujemo, da bo proračun vrnjen na višino pred nekaj leti? Če bo, potem držijo besede ministrice o nenaklonjenosti finančnega ministra in predsednika vlade kulturi – rezultat je znan: Cerarjeva vlada je doslej kulturi odrezala najtanjši kos kruha.
Izjave ministrice za kulturo za Reporter, ki so razjezile premierja
Pripravili smo zakon o ‘kulturnem evru’, ki pa žal še vedno leži na mizi finančnega ministra – nasprotuje mu zaradi finančnih posledic. Ker ni posluha odločevalcev, žal še vedno hudo primanjkuje sredstev v proračunu za varstvo kulturne dediščine. Zaradi velikega zmanjšanja sredstev za kulturo v preteklem mandatu sem se morala ob vsakem rebalansu ali pripravi proračuna zelo upirati poskusom finančnega mi-nistra po še nadaljnjem zmanjševanju integralnih sredstev za kulturo.
Vsaka proračunska seja vlade je stresna. Posebno še zame, saj vodim resor, ki mu finančni minister in predsednik vlade doslej očitno nista bila preveč naklonjena, če lahko tako sodim po dosedanjih predlogih enormnega krčenja sredstev na kulturi, ki so se pojavili ob vsaki proračunski seji vlade.
Oba zakona (o t. i. kulturnem evru in filmskem centru, op. a.) še vedno zadržuje mi-nister za finance ..., poslanci SMC iz odbora za kulturo, ki bi lahko pomagali pri prepričevanju predsednika vlade, da je treba zakona sprejeti, pa že leto dni v koali-ciji odklanjajo pogovor, čeprav je zakon o »kulturnem evru« celo del koalicijske pogodbe.
Žal ni bilo konstruktivnega sodelovanja z ministrstvi, ki bi morali po sklepu vlade sodelovati pri iskanju rešitev, to so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki ima na skrbi financiranje teh rudnikov, ministrstvo za finance, odgovor-no za SDH, ki ima v upravljanju rudnike v likvidaciji, in ministrstvo za infrastruktu-ro, ki je pristojno za rudarstvo. Ta ministrstva so se v nasprotju z nalogami po skle-pih vlade nekonstruktivno usmerila predvsem v zavračanje predlogov ministrstva za kulturo.
Ministra, ki bi morala kot pristojna ministra reševati zaplete z rudniki, sta ministra SMC. Drugi ministri gotovo nimajo časa, da bi se s tem podrobno ubadali. Tudi predsednik vlade se s tem ni ukvarjal tako, kot bi bilo potrebno. Za zdaj še ne.
