Premier, ki je bil slavnostni govornik na proslavi v Kopru, je poudaril, da slovenska država, ki jo danes živimo, ni prišla kot darilo.
Dogodki izpred 25 let tvorijo temelje naše državnosti, s tem pa tudi temelje naše nove samozavesti in odgovornosti, je izpostavil Cerar. Med drugim se je zahvalil "pogumnim ženam in možem tistega časa, slovenskim policistom, pripadnikom Teritorialne obrambe in vsem drugim, ki so tvegali in delovali, da se je osamosvojitev iztekla uspešno".
Kot je spomnil predsednik vlade, je v začetku kazalo, da znamo stopati po pravi poti, toda kmalu po osamosvojitvi so divji vetrovi začeli premetavati tudi našo mlado državotvorno nacijo in jo postavili pred težke preizkušnje. "Postali smo žrtev pretiranega samozadovoljstva in celo napuha, postali smo žrtev lastnega pohlepa ter nespoštovanja človeka in institucij pravne države," je ugotavljal premier.
Finančna, ekonomska, socialna in celo politična kriza, ki je neizogibno sledila, pa nas je po njegovih besedah počasi streznila in predramila: "Danes že bolje razumemo, da lastna država pomeni predvsem odgovornost, trdo delo in prizadevanje za lasten obstoj in razvoj. Slovenija bo obstala in imela svetlo prihodnost le, če bomo dovolj spoštovali drug drugega, si odgovorno prizadevali za gospodarski razvoj, za ohranitev in obnavljanje naših naravnih bogastev, za kakovostno šolstvo, zdravstvo in socialo ter za vse drugo, kar je v korist človeka."
Cerar je ob tem poudaril, da njegova vera v Slovenijo ostaja neomajna, da pa v njej vidi Slovenijo "le kot demokratično in pravno državo, ki spoštuje človekovo dostojanstvo in daje mladim generacijam realno upanje in možnost, da bodo živeli polno življenje".
Proslave so se med drugimi udeležili predsednik republike Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik DS Mitja Bervar in obrambna ministrica Andreja Katič.
Zaradi številnih neizpolnjenih obljub države pa se proslave niso udeležili župani treh obalnih občin. Kot so pojasnili na izolski občini, proslave sicer ne bojkotirajo, ker gre za pomemben zgodovinski mejnik. Tako sta župana Kopra in Izole Borisa Popoviča in Igorja Kolenca nadomestila podžupana Peter Bolčič in Valdi Morato, piranskega župana Petra Bossmana pa prva občinska nadzornica Marjetka Česnik.
Urad predsednika republike je imel včeraj tudi dan odprtih vrat, Pahor pa je na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Zvezi slovenskih častnikov. Kot je navedeno v obrazložitvi odlikovanja, zveza s svojimi dejavnostmi zagotavlja, da se pri članih vzdržujejo in nadgrajujejo strokovna vojaška znanja.
Predsednik republike je ob tem spomnil na dogajanja izpred 25 let in izpostavil zasluge tistih, ki so tako ali drugače prispevali k uspešni ubranitvi plebiscitarne odločitve za samostojnost. Vsem državljankam in državljanom je tudi čestital ob državnem prazniku.
Predsednik DZ Milan Brglez pa je v nagovoru v DZ poudaril, da lahko našo suverenost v polnosti udejanjamo zgolj v sodelovanju z drugimi. Dodal je, da se v Sloveniji s prevelikim zadovoljstvom in prepogosto delimo na te in one, pozabljamo pa, da smo bili v obdobju od osamosvojitve do mednarodnega priznanja enotni in ponosni.
Spomnil je, da "odhod tujih vojakov z naše zemlje ni bil enostaven, kot se danes morda zdi, ampak je zahteval trdo delo, predvsem pa veliko življenjske energije, ki smo jo takrat premogli". Zato se je zahvalil predvsem vojakom in policistom, ki so samostojnost izborili, kot tudi vsem tistim, ki so skrbeli, da je "tuja vojska z naše zemlje odšla brez enega samega strela, brez ene same rane".
Brglez je sprejel tudi predstavnike vodstev Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Predstavnikoma obeh reprezentativnih veteranskih organizacij je čestital ob državnem prazniku in se zahvalil za izjemen prispevek veterank in veteranov v procesu osamosvajanja Slovenije.
Ob prazniku se spominjamo dogodkov izpred 25 let, ko je v noči na 26. oktober ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je zaključil proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojske se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje.